COVID - 19

V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše z ljudstvom; duhovniki darujemo svete maše vsak dan po sprejetih-dogovorjenih namenih, vendar zasebno.

V tem času lahko svete maše spremljamo preko radija in televizije:

TV Exodus - vsak dan ob 12.00 (ponovitve 6.00, 18.00 in 24.00)

Ognjišče - vsak delavnik ob 19.00 in v nedeljo ob 10.00

V nedeljo ob 10.00 - TV Slovenija, program ARS in Ognjišče

 

Župnijska cerkev in molitev

V tem času bo naša župnijska cerkev odprta ob četrtkih med 16.30 in 17.30 in ob nedeljah med 8. in 9. uro, kjer je po navodilih SŠK do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev enega vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva.

 

      Sv. obhajilo

Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. Več v navodilih SŠK

 

VEROUK DO NADALJNJEGA POTEKA NA DALJAVO

naslovnica november 2020

pokopalisceMt 25,1–13

NAPAKE SPROTI ODPRAVIMO,

DA BOMO PRIPRAVLJENI

Mesec november (listopad), ko z dreves odpada listje, kar je viden znak umiranja v naravi, je posvečen misli na naše rajne, ki so tek svojega življenja že dokončali in so iz časa prestopili v večnost. Zanje ne veljajo več omejenosti prostora in časa, ki oklepajo nas. Deležni so Božjega bivanja.

Prava modrost življenja je v tem, da smo naravnani na dobro in da v dobrem tudi vztrajamo. Zaradi naše omahljivosti to ni lahko. Pozabljamo, da je vsak dan, ki ga dočakamo, kakor Božja ponudba, da v sodelovanju z Bogom čas dneva napolnimo z deli dobrote, obzirnosti, plemenitosti in medsebojne pomoči.

Cerkev nas v teh novembrskih nedeljah, ko se izteka bogoslužno leto, hrani z Božjo besedo, ki govori o čuječnosti. Danes nam predstavi znano priliko o desetih devicah – družicah, ki jo je povedal Jezus v zadnjem tednu življenja, ko je govoril o svojem drugem prihodu. Podoba je vzeta iz svatovskih običajev, kakršni so vladali v tedanji Palestini. Zgodba nam hoče povedati dvoje: biti moramo čuječi, budni in v svetilkah naših duš mora biti dovolj olja posvečujoče milosti in dobrih del. Kaj pomeni biti čuječ? Pomeni uravnavati smer svojega življenja po Jezusovi modrosti in ne po modrosti tega sveta.

O svetem Dominiku Saviu, enem prvih učencev sv. Janeza Boska, ki je umrl že v deški dobi, je znano, da so ga nekoč med igro na dvorišču vprašali, kaj bi storil, če bi vedel, da bo čez eno uro umrl. Odgovoril je: »Mirno bi se igral naprej!«

Tako vedro gledanje na konec življenja ni dano vsakomur. Potrebna je dolga vaja, h kateri nas navaja Božja modrost, zapisana v Svetem pismu: »Misli na poslednje reči in vekomaj ne boš grešil!« Pomembno je, da vsak večer, preden ležemo k počitku, v duhu pregledamo dan, ki je za nami, in se vprašamo pred svojo vestjo in pred Bogom: kar je bilo po naši krivdi zgrešeno, to iskreno obžalujemo, potem pa z Božjo pomočjo sklenemo, da naslednji dan istih napak ne bomo ponavljali.                                                                            

F. Cerar


Božja beseda ob dnevu VSEH SVETIH govori o JEZUSOVIH BLAGRIH Mt 5,1–12a

Ko bi blagre pisali ljudje, bi jih sestavili drugače. Sicer jih pa že sestavljajo in bi mogoče pisalo: blagor bogatim, lepim, zdravim, mogočnim, tistim, ki počno, kar se jim zljubi (ali pa nič); blagor tistim, ki malo delajo, celo blagor brezobzirnim in predrznim, ki si vse upajo, blagor tistim, ki so si tako zamorili vest, da jih ni strah ne sram početi kakršnokoli hudobijo in umazanijo. Toda vemo, da bi takšni blagri nekaterih prinesli strahoten neblagor večini in tega si ne želimo,…, a žal včasih že okušamo.

Zato Jezus postavlja s svojimi blagri protiutež človeški samopašnosti. Usmerja nas od nas samih k drugim; od telesnih dobrin k duhovnim; od vrednot, ki se nam ponujajo tu, k vrednotam, ki nas čakajo v nebeškem kraljestvu. Ne zapoveduje jih, tudi mej jim ne postavlja. Kdor more razumeti, naj razume, kolikor more; kdor more doseči, naj doseže, kolikor more.

Jezusovi blagri torej niso nekaj, kar bo nekoč prišlo samo od sebe in čez noč. Naloga so, ki jo je potrebno že tu na zemlji uresničevati. Nebeškega kraljestva ne smemo pričakovati šele v nebesih. Že tu moramo odpravljati revščino, preprečevati nasilje in krivice, uvajati mir in širiti usmiljenje. Za čistost srca se moramo že tu vsaj toliko truditi, kot se trudimo za čistočo telesa in stanovanja. Ta »že tu« pa bo dosegel svojo končno dovršitev šele v nebesih. Šele tam bomo zares blaženi. Naše srce bo tako dolgo nemirno, dokler se ne bo umirilo v Bogu. Blagor ubogim se bo uresničil šele takrat, ko bo Bog naše edino pa tudi popolno bogastvo.

Vsa lepa pričakovanja blažene večnosti so prazna, če ne bomo postavljali temeljev te blažene večnosti že v tem življenju. Toda vsa prizadevanja za boljši tukajšnji jutri bodo jalova, če ne bodo imela svoje utemeljitve in svoje dopolnitve v onstranstvu.                                                              

Prim. F. Cerar        


Zahvaljujemo se ti za dan vseh tvojih svetih. Bili so luč sveta; kažejo nam pot do tebe.

Blagrujemo jih, ker so uresničili vse tvoje blagre. Bili so sol zemlje; očiščujejo nas vsega nevrednega, tolažniki naših zemeljskih stisk. Nekoč so nam bili podobni v težavah in radostih življenja. Zdaj molijo za nas, da bi vredno obhajali svete skrivnosti.                                                                    

B. Golob, Zahvala za Božji kruh

 

Dobri Jezus, v dneh, ko se več ustavljamo ob grobovih naših bližnjih, bi se ti rad zahvalil za življenje. Hvala ti, ker mi naklanjaš tisočero trenutkov sreče in zadovoljstva. Hvala ti za moje sorodnike, da lahko z njimi delim prijetne in tudi manj prijetne trenutke življenja. Daj vsem, ki so že odšli v večnost, večni mir in pokoj. Naj nam, ki še stopamo po tem svetu, izprosijo blagoslov in varstvo naše nebeške Matere Marije. Amen.


Oznanila:

1.11., VSI SVETI; spomin na vse, ki že uživajo blaženost v nebesih

2.11., spomin vseh vernih rajnih; dan molitve za vse, ki so še na poti v večnost

3.11., ZAHVALNA IN BRATOVSKA NEDELJA

15.-21.11., TEDEN ZAPOROV

22.11., PRAZNIK KRISTUSA KRALJA

23.-29.11., TEDEN KARITAS

25.11., ob 12. uri sv. maša, ki jo prenaša TV Exodus 

            ob 20. uri 'Klic dobrote'- dobrodelni koncert, ki ga bosta neposredno prenašala Radio Ognjišče in TV Slovenija. Pomagajmo po svojih močeh!

29.11., 1. ADVENTNA NEDELJA; začetek priprave na praznik Jezusovega rojstva

30.11., praznik sv. Andreja, zavetnika naše nadškofije


OB ZAHVALNI NEDELJI

Ničesar nimam, Gospod, česar ne bi prejela kot dar iz Tvojih rok. Naj bo zato moja molitev ena sama zahvala za prejete milosti.

Ničesar nočem zadrževati zase. Nisi me zato obdaril z dobrotami, da jih bom skopuško skrivala pred potrebnimi.

S svojim prizadevnim delom moram množiti podarjeno v deseteren sad... Ničesar ne obljubljam, Gospod, pogostokrat sem namreč že ostala samo pri besedah.

Pomagaj mi, prosim, narediti prvega in vse naslednje korake k bolj ozaveščenemu bivanju.

B. Vrbovšek, Gospod, povsod vidim tebe

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top