Navodila - Bogoslužje - Koronavirus COVID-19

naslovnica 05 22

smarnice 05 22

Šmarnice in čaščenje Božje matere Marije

Marija ne sodi med najzgodnejše krščanske podobe. Za prve kristjane je bilo  pomembno najprej pokazati na Kristusa kot Odrešenika, kot Zmagovalca nad smrtjo. Ko pa se skozi prva stoletja oblikuje krščanski Credo, dobi tudi Marija svoje mesto. Efeški koncil leta 431 razglasi Marijo za Bogorodico, za resnično porodnico, mater, in za resnično Božjo Mater. Odtlej se začnejo množiti podobe Marije, ki pa so vedno povezane s Kristusom, saj Marije ne moremo nikoli ločiti od Kristusove skrivnosti. Bistvena teološka vsebina prvih marijanskih podob se je na vzhodu ohranila na svetih ikonah, čaščenje Marijinih podob pa prav tako poznamo na Zahodu.

Verniki so nato do Marije začeli gojiti poseben odnos in tako skozi stoletja niso nastale zgolj upodobitve, temveč tudi številne pobožnosti. Eno takih je šmarnična pobožnost, brez katere si Slovenci težko predstavljamo mesec maj. Gre za vsakodnevno ljudsko pobožnost Mariji v čast. Slednjo sicer poznajo tudi drugod po svetu, pri nas pa je leta 1855 dobila izvirno ime po cvetlici, ki ta mesec cvete po naših gozdovih in vrtovih. Že leta 1842 je Davorin Trstenjak objavil prevod francoske knjige Mesec Marije, leta 1851 so pobožnost začeli ljubljanski bogoslovci, v naslednjih nekaj letih so jo poznali tudi drugod in zdaj ni cerkve ne vasi, kjer se ne bi zbirali k branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi nekaj posebnih šmarničnih.

Vsebina šmarničnega branja ni bila vedno izključno marijanska; verniki so ob branju in poslušanju spoznavali tudi različne svetnike in svetniške osebnosti, pa tudi nekatere verske resnice.

Ob vsem tem je najpomembneje, da nas lahko še danes druži Marija, ki tudi preko šmarničnega druženja ustvarja vez med nami, njo in njenim Sinom.

Prim: Ognjišče 5/1988


Jn 10,27–30

 PRIHODNOST CERKVE, SINODA, ŽUPNIJA IN DUHOVNI POKLIC

sinoda 05 22Sveti  Janez Krizostom nam odkrije lepoto župnijske skupnosti, ko pravi, da je župnija zedinjenje duhov, soglasje duš, vez ljubezni in molitev duhovnikov. Katekizem Katoliške cerkve pa nam pove, da je župnija evharistična skupnost in srce liturgičnega življenja krščanskih družin, kraj molitve, sodelovanja pri svetem bogoslužju  in medsebojne pomoči. Hudo je, če se vse skupaj zaključi za štirimi zidovi cerkve ali domačega doma. Po Jezusovem zgledu smo poklicani k nenehnemu potovanju k drugim. Prva Cerkev je glede tega zelo dejavna….

Biti kristjan pomeni, da mi ni vseeno, kaj se dogaja z mojimi župljani. Smo mogoče preveč ujeti v ritem težav,.... predani temu svetu, premalo iščemo?

Seveda ne gre samo za vidne poti. Potuje naj vsaj naša molitev. Le–ta je pravzaprav temelj vsakega našega iskanja. Ob tem bomo po Božji milosti našli ljudi, ki se bodo velikodušno odločili in izbrali duhovni poklic.

Župnija je tudi kraj, kjer Gospod kliče v duhovniško in redovniško življenje, v svobodno izbrano neporočenosti in v devištvo iz ljubezni do  Božjega kraljestva. Vsem, ki menijo, da imajo tak poklic, je sveti Janez Pavel II. dejal: Vztrajno molite, da boste prišli do potrebne jasnosti. Potem pa izrecite veseli Da. Bog prav gotovo kliče tudi mlade iz naše župnije. Mi jim pomagajmo in vztrajno molimo, da bodo prišli do prave jasnosti.

Naj se nas torej dotaknejo besede svetega papeža Janeza Pavla II., ki je dejal: »Župnija je krščanska skupnost, pred katero je svetal zgled Dobrega pastirja in ki se zbira okrog svojega župnika in duhovnikovih sodelavcev. Zato vam pravim….. Vsak dan molite zanje. Ne pustite jih samih, ne k oltarju ne v vsakdanjem življenju. Nikoli ne nehajte moliti za duhovne poklice in za zvestobo tistih, ki so se že posvetili Gospodu in dušam.«                

Prim. E. Mozetič


Oznanila:

28.4.-6.5., birmanska devetdnevnica; vsak dan pri sv. maši molitev namenjena za birmance, botre, starše, za blagoslov v družinah, za dušno in telesno zdravje ter za mir na svetu

1.5., praznik sv. Jožefa Delavca, praznik dela; pri sv. mašah bomo prosili za posvetitev in blagoslov pri našem delu

3.5., začetek ŠMARNIC; šmarnice bodo med tednom ob 18.30, v nedeljo ob 10. uri. Starši in veroučenci, lepo vabljeni!

4.5., praznik sv. Florijana; pri sv. maši ob 18.30 sodelujejo naši gasilci in gasilke; po sv. maši blagoslov gasilske opreme in vozil

5.-7.5., obhajamo prvi četrtek, petek in soboto; dopoldne obisk bolnikov na domu; pred sv. mašo vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim za duhovne poklice in obnovitvi posvetitve Jezusovemu in Marijinemu srcu

1.-8.5., teden molitve za duhovne poklice in blagoslov v družinah pod geslom: »Pojdi in popravi mojo Cerkev«

6.5., pastoralni obisk g. nadškofa Alojzija v ruški župniji; srečanje z župnijskimi sodelavci, starši, botri in birmanci    

7.5., ob 15. uri srečanje družin v župniji Cirkovce

8.5., nedelja dobrega pastirja; ob 10. uri slovesnost SV. BIRME     

12.5., po sv. maši 'kateheza za odrasle'

13.5., praznik Fatimske Matere Božje; ob 17. uri duhovna priprava ob slovesnosti prvega sv. obhajila za prvoobhajance in starše, pri sv. maši izročitev naših družin v varstvo Materi Božji

14.5., ob 10. uri blagoslov motorjev in motoristov

15.5., ob 10. uri slovesnost PRVEGA SV. OBHAJILA

          ob 15. uri SINODALNO SREČANJE v župniji sv. Janeza Boska v Mariboru

21.5., ob 17. uri lepo vabljeni k šmarnični pobožnosti in sv. maši h kapeli Marije Pomočnice kristjanov v Logu

22.5., ob 10. uri lepo vabljeni k šmarnični pobožnosti in sv. maši na Smolnik, pri kateri sodeluje MePz KUD Bezena; po sv. maši kratek koncert

23.-.25.5., molitev pred NAJSVETEJŠIM in PROŠNJI DNEVI…, so trije dnevi pred Vnebohodom, ko prosimo za blagoslov njiv, polj, travnikov, za blagoslov človeškega dela, za odvrnitev naravnih nesreč oz. varstvo pred naravnimi ujmami, npr. povodnji, za odvrnitev vojske in drugih stisk ter prosimo za primerno vreme in za dobro letino.

24.5., praznik Marije Pomočnice kristjanov

26.5., praznik Gospodovega VNEBOHODA

31.5., sklep šmarnične pobožnosti; pred sv. mašo molitev litanij Matere Božje

 

Back to top