BOGOSLUŽJE


S ponedeljkom, 12.4.2021, ponovno uvajamo bogoslužje (lahko pridemo k sv. maši),

upoštevajoč navodila z dne 09.04.2021 (več na spletni strani SŠK)

1. Glede na predpise je v naši župnijski cerkvi lahko hkrati 15 oseb oz. družin ali članov istega  gospodinjstva.

2. V cerkev prihajamo samo zdravi.

3. Vsak, ki stopi v cerkev, je sam odgovoren za svoje zdravje in disciplino.

4. Maska je obvezna, razdalja med verniki (razen iz iste družine) je minimalno 1,5 metra.

    Zasedemo samo označena mesta.

5. Pred in po sv. maši ni dovoljeno druženje v cerkvi ali na prostoru pred cerkvijo.

6. Za sv. obhajilo ostanemo na svojih mestih in duhovniku nakažemo, da želimo prejeti sv. obhajilo.

7. Med bogoslužjem trenutno ni skupnega petja

8. Za obisk sv. maše med delavniki ni potrebno prej napovedati svojega prihoda.

9. Za obisk sv. maše ob nedeljah je potrebno prej napovedati svoj prihod;

                                          02/661 50 71, 031/587-955.

10. Po navodilih  lahko namesto v nedeljo  obiščemo sv. mašo med tednom.


VEROUK DO NADALJNJEGA POTEKA NA DALJAVO.


 

naslovnica 04 21

velika noc 21

»Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval.«  (Jn 20,4–8)

Jezusovo vstajenje, ki je poleg stvarjenja največji dogodek vesoljne zgodovine, je stvarjenju prav podobno. Nihče, razen Boga samega, ni bil priča začetka sveta; nihče, razen Gospoda samega, ni bil priča vstajenja. In vendar eno in drugo je nadvse resnično: ustvarjene stvari vidimo vsi, vstalega Jezusa so videli »ne vsi ljudje, ampak od Boga prej odbrane priče.« Enajst skrajnih realistov z obrežja Genezareškega jezera. Enajst ribičev, ki so vsako ribo prešteli. Taki ljudje nimajo prikazni!

In tudi mi smo izbrani. Poznamo Jezusa. Tudi na to Veliko noč smo bili priča njegovemu vstajenju. Pričujmo o tem veselju. Vzklikajmo »Aleluja!« Molimo s Cerkvijo

YOUCAT – katekizem za mlade

Ali obstajajo dokazi o Jezusovem vstajenju?

Za Jezusovo vstajenje ni dokazov v naravoslovnem pomenu. Obstajajo pa zelo močna osebna in kolektivna pričevanja številnih sodobnikov jeruzalemskih dogodkov. (KKC 639–644, 647, 656–657)

Najstarejše pisno pričevanje o Jezusovem vstajenju je pismo, ki ga je okrog 20 let po Kristusovi smrti sv. Pavel pisal Korinčanom: »Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali« (1 Kor 15,3–6). Pavel tu poroča o živem izročilu, ki ga je našel v praobčini, ko je dve ali tri leta po Jezusovi smrti in vstajenju sam postal kristjan; to je zapisal na podlagi svojega osebnega srečanja z vstalim Gospodom, srečanja ki ga je vrglo iz tira. Kot prvi dokaz resničnosti Jezusovega vstajenja so učenci razumeli dejstvo praznega groba (Lk 24,5–6). In ravno žene – ki po tedanjem pravu niso bile sposobne pričati – so to odkrile. Čeprav je o apostolu Janezu že ob praznem grobu rečeno, da »je videl in veroval« (Jn 20,8), se je gotovost, da Jezus živi, utrdila šele po mnogih prikazovanjih. Množica srečanj z Vstalim se je končala s Kristusovim vnebohodom. Kljub temu so bila tedaj in so še danes srečanja z živim Gospodom: Jezus Kristus živi.


Ob beli nedelji

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)


Jn 20,19–31
TI VERUJEŠ?

Današnjo nedeljo bi mogli imenovati kar »nedelja vere«, kajti osrednja misel evangeljskega odlomka je Tomaževa izpoved vere v Vstalega in Jezusov pouk o pravi veri. »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, in niso videli, pa so začeli verovati!« Vera, tudi tista preprosta, vsakdanja, naravna in ne zgolj nadnaravna, ni v tem, da si prepričan o nečem, kar si na lastne oči videl in z lastnimi rokami otipal. Če bi bilo vse človeško spoznanje omejeno na to, bi bilo zelo revno. Nadnaravna vera sicer potrebuje tudi razumske dokaze, in to je predmet verskega pouka pri verouku, pridigah, pripravi na prejem zakramentov, vendar pa je pri pripravljanju poti do vere veliko bolj potrebna ponižnost duha in prošnja za milost, ki razsvetli naš razum. Potrebna je odprtost srca in življenje v skladu z glasom vesti, ki govori vsakomur. Slovenski pregovor lepo pravi: »Resnica je nebeška rosa: da jo sprejmeš, ji pripravi čisto posodo.« S. Čuk, Misli srca


Bogoslužje velikonočnega tridnevja v naši župnijski cerkvi, radiu, televiziji:

- veliki četrtek, ob 18.30 uri spomin zadnje večerje

- veliki petek, strogi post, začetek devetdnevnice Božjega usmiljenja

   ob 15. uri molitev rožnega venca in križev pot (Radio Ognjišče)

   ob 18. uri križev pot in obredi spomina Jezusovega trpljenja in smrti na križu 

   ob 21. uri križev pot papeža Frančiška (TV SLO)

- velika sobota; zaradi predpisov skupni blagoslov ognja, gobe in jedil ni mogoč, zato nas škofje vabijo, da ga opravimo doma sami v družinskem krogu. Ob tem pa se lahko pridružimo blagoslovu jedil na TV EXODUS ob 10. in 14. uri oz. TV SLO ob 15. uri in Radio OGNJIŠČE ob 12. uri. Obisk Božjega groba med 16.30 in 18. uro, velikonočna vigilija ob 18.30

4.4., VELIKA NOČ, praznične sv. maše ob 7.30, 8.45 in 10. uri. 

    ob 10.uri prenos velikonočne svete maše iz mariborske stolnice (TV SLO)

    ob 12.uri prenos papeževega blagoslova Urbi et Orbi  (TV SLO, TV EXODUS)

5.4., velikonočni ponedeljek-Emavs, sv. maši ob 7.30 in 10. uri

Glede na spreminjajoče se razmere, smo lepo vabljeni, da spremljamo situacijo, saj se lahko stvari spremenijo. Na župnijski spletni strani bodo morebitne spremembe objavljene.  NE POZABIMO, DA SE JE POTREBNO ZA OBISK BOGOSLUŽJA PREDHODNO PRIJAVITI!  Hvala za razumevanje.


Obred družinskega blagoslova presmecev in drugega zelenja

Nebeški oče, blagoslovljena butara, presmeci in drugo zelenje, nas spominjajo na dogodke izpred dva tisoč let, ko so množice pozdravljale tvojega Sina kot kralja. Prosimo te, pomagaj nam, da ga bomo tudi mi sprejeli ne le kot kralja, ampak tudi kot našega Odrešenika.

Naj ga častimo in slavimo ter vedno ostanemo njegovi zvesti učenci. Pomagaj nam s svojo milostjo. Amen. Presmece in drugo zelenje pokropimo z blagoslovljeno vodo. Praznujemo cerkveno leto – Cvetna nedelja


Obred družinskega blagoslova jedil

Primerno uredimo prostor. Na urejeno mizo postavimo križ ali kakšno drugo ikono, svečo in rože. Otroci lahko mizo okrasijo s svojimi risbicami o Veliki noči. V cerkvi si priskrbimo zloženko z molitvijo in blagoslovljeno vodo – tudi, če bomo blagoslov opravili skupaj preko medijev, jedila pokropimo tudi sami.

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top