MOLITEV V ŽUPNIJSKI CERKVI

S ponedeljkom, 4.1.2021, ponovno uvajamo bogoslužje (lahko pridemo k sv. maši), upoštevajoč navodila, ki so jih škofje sprejeli 18.12.2020:

1. Glede na predpise je v naši župnijski cerkvi lahko hkrati 15 oseb oz. družin ali članov istega gospodinjstva.   

2. V cerkev prihajamo samo zdravi.

3. Vsak, ki stopi v cerkev, je sam odgovoren za svoje zdravje in disciplino.

4. Maska je obvezna, razdalja med verniki (razen iz iste družine) je minimalno 1,5 metra. Zasedemo samo označena mesta.

5. Pred in po sv. maši ni dovoljeno druženje v cerkvi ali na prostoru pred cerkvijo.

6. Za sv. obhajilo ostanemo na svojih mestih in duhovniku nakažemo, da želimo prejeti sv. obhajilo.

7. Med bogoslužjem trenutno ni skupnega petja; sodeluje samo organist.

8. Za obisk sv. maše med delavniki ni potrebno prej napovedati svojega prihoda.

9. Za obisk sv. maše ob nedeljah je potrebno prej napovedati svoj prihod; 02/661 50 71, 031/587-955.

10. Po navodilih  lahko namesto v nedeljo  obiščemo sv. mašo med tednom.


VEROUK DO NADALJNJEGA POTEKA NA DALJAVO.


 

naslovnica 03 21

sv jozef 21Leto sv. Jožefa

Na praznik Brezmadežne 2020 je papež Frančišek napovedal leto svetega Jožefa. Zakaj je izbral ravno sv. Jožefa?

Papež je svojo odločitev pojasnil v pismu Z Očetovim srcem. Nedvomno je močan povod 150-letnica razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Drugi razlog vidi papež v pandemiji. Ta nam je dala razumeti pomen ljudi, ki so podobno kot sv. Jožef neopaženi, daleč od pozornosti, a vendar prisotni in vsak dan potrpežljivo vlivajo upanje.

Papež izpostavlja nekatere lastnosti sv. Jožefa: »On je iz svojega življenja naredil darovanje samega sebe v ljubezni. V njem je Jezus videl Božjo nežnost. Tudi Jožef je podobno kot Marija izrekel svoj 'Zgodi se!' in sodeloval pri skrivnosti odrešenja.«

Papež izpostavlja predvsem Jožefove očetovske lastnosti. Čeprav marsičesa ne razume, sprejme Marijo in hkrati z njo tudi Božjo voljo zase. »Je pogumen in ustvarjalen oče. Od njega se moramo naučiti ljubiti Cerkev in uboge, pravi papež. Kot oče nas tudi uči, da ima delo vrednost, da omogoča dostojanstvo družini. Jožefa postavlja za zgled očetom, ki to postanejo ne z rojstvom otroka, ampak ko se odločijo, da sprejmejo skrb za otroka in prevzamejo odgovornost zanj. Jožefa postavlja tudi za zgled pravega očetovstva vsem voditeljem v družbi in v Cerkvi«.                                                                                      radio.ognjisce.si


Jn 12,20–33

ZADNJA POSTAJA NAJ BO PRVA

Misel na telesno smrt nam kljub veri v Vstalega Kristusa pogosto dela sive lase. Manj pa nas skrbi druga smrt, ki je v Božjih očeh, pa tudi v očeh zdravo mislečega človeka težja – duhovna smrt. Tej bi lahko rekli sebičnost, zaverovanost vase, življenjski materializem, prizadevanje, da bi imeli čim več. Jezus v današnjem evangeliju pravi: »Kdor ima rad svoje življenje (torej hoče čim več iztisniti iz njega), ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu (to je: se ne oklepa stvari, ki ga oddaljujejo od Boga), ga bo ohranil za večno življenje.«

Če poznamo evangelij, vemo, kaj je zdravilo zoper smrt. Vprašanje je, če ga tudi uporabljamo. Zdravila imajo namreč to neprijetno lastnost, da so običajno grenka. In zdravilo zoper smrt je posnemati Jezusa v njegovem trpljenju in smrti. Tako se bo v nas razodelo tudi njegovo življenje – že tukaj na zemlji, še lepše pa se bo razcvetelo v večnosti. Temu Božjemu duhu so bili poslušni svetniki »geniji človečnosti«, kot jih imenuje pisatelj Alojz Rebula. Božja modrost, ki jo je prvi potrdil Jezus  s svojim zgledom, za njim pa naši bratje in sestre, njegovi zvesti učenci, nam pravi: »Treba je umirati samemu sebi, vsak dan sprejeti svoj križ, v sočloveku gledati ljubljenega brata in sestro, ne vračati hudega s hudim, delati za mir …« To je težko in naše bitje se temu upira. Vendar je le pot v življenje. Bog je vsakega izmed nas ustvaril edinstvenega in neponovljivega. Vsem pa je dal skupnega Vzornika, ki nam kaže pot – Kristusa, ki je premagal smrt. On nam vsak dan pomaga premagovati duhovno smrt. Če je on resnično naše življenje, kot je bil apostolu Pavlu, bo telesna smrt za nas dobiček. Zadnja postaja bo prva.

Ob tem razmišljanju je velikemu nemškemu mislecu Romanu Guardiniju iz srca privrela hvaležna molitev: »O Gospod, to je veselo oznanilo, ki si ga prinesel edino ti: da za vsakim velikim petkom pride velika noč, da je trpljenje vir blagoslova in da    je smrt le seme novega življenja za vsakega, ki se tebe oklepa.«       S. Čuk, Misli srca


Mr 14,1–15,47

Križ – dokončna zmaga ljubezni

Po branju pasijona - Kristusovega trpljenja - je nemogoče, da človeka ne bi pretreslo, razen če morda v njegovem srcu nečesa manjka. Evangelij nam danes poroča o tako neznosnih grozodejstvih, krvoločnosti, krivicah in okrutnosti, ki so jih zmožni povzročiti nizkotni ljudje. Ko se te stvari vsaj ne bi znova in znova ponavljale. Tako pa žal ne mine dan, ko mediji ne bi prinesli podobnih novic o trpljenju nedolžnih, o njihovih mukah. Ljudje namreč kar naprej neizprosno nadaljujejo z enakimi zločini.

Jezus je vedel za vse, kar se bo z njim zgodilo. Celo hote je šel v to trpljenje. Koliko bolj se sprašujemo, zakaj je zavzel takšno stališče, toliko bolj smo prisiljeni razumeti, da je to zares sam hotel in da je pravzaprav bilo vse nekako že vnaprej določeno. Vse teče kot vnaprej zrežirano. Prvi se zoper Jezusa združijo farizeji, pridruži se jim še Juda. Kasneje organizirajo zasedo, sodišče s stražo pa potem vse ostale stvari vse do Golgote. Vse stvari so v logičnem zaporedju. Zadostuje stvari prepustiti sadistični ozkosrčnosti ljudi in stvari kar same tečejo naprej.

V vsej tej zgodbi pa imajo tako Jezusove besede kot tudi njegov molk enak cilj: da bi samega sebe izničil, da bi ljudje tako lažje spoznali Očeta in bi bil s tem Bog proslavljen. Ne moremo si predstavljati še kakšnega globljega ponižanja, kot je bilo to Jezusovo. Prav tako nam je nepredstavljiva njegova vsesplošna ubogljivost in tako očitno (v človeških očeh) »sovraštvo do samega sebe«. V resnici gre za zaupanje in vrtoglavo darovanje Očetu; o tem končno priča Jezus sam s svojo zadnjo molitvijo iz psalma, ki mu jo je položil na usta evangelist.

Po Jezusovem trpljenju se v resnici pričenja nov svet, v katerem vlada mir. V strašni preprostosti in v vsej čistosti se namreč pokaže dokončna zmaga ljubezni. V izničenju in ponižanju se pretresljivo pokaže, kako se iz tega rodi neuklonljiva zvestoba Bogu.

 T. Kompare, Bogoslužno leto B – Cvetna nedelja


Oznanila:

Molitev pred Najsvetejšim vsak četrtek pol ure pred sv. mašo

Križev pot molimo vsak petek in soboto pol ure pred sv. mašo

5.3., obhajamo prvi petek; dopoldne obisk bolnikov na domu

10.-18.3., DEVETDNEVNICA na čast sv. Jožefu; v tem času poleg osebne molitve in udeležbe pri sv. maši, lahko spremljamo duhovni program po Tv Exodus in sicer med 18. in 21. uro.  

19.3., praznik sv. Jožefa in začetek 'Tedna družine'; pred sv. mašo molitev križevega pota za blagoslov v družinah (ta dan še posebej molimo za dar očetovstva), ob 10. uri slovesna sv. maša pri sv. Jožefu na Studencih

21.3., tiha nedelja; - pri obeh sv. mašah priložnost za sv. spoved

                               - začetek radijskega misijona na Radiu Ognjišče

25.3., praznik Gospodovega oznanjenja in sklep 'Tedna družine'; pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za blagoslov v družinah (ta dan še posebej molimo za dar materinstva)

28.3., CVETNA NEDELJA; pri sv. mašah blagoslov presmecev in drugega zelenja


Zakaj k spovedi?

Kadar smo razočarani in žalostni, ker smo bili nemočni in nezmožni delati dobro, kakor smo obljubili, ne smemo izgubiti poguma. Pogled moramo dvigniti k Jezusu in reči: »Gospod, sprejmi me takšnega, kakršen sem, in mi pomagaj, da bom postal takšen, kot želiš ti.« Ta molitev je koncentrat vitaminov od A do Ž, ki takoj in z največjim pospeškom spravi v pogon našo voljo in sposobnost, da začnemo znova. Da bi lažje začeli znova, nam Jezus ponuja tudi zakrament svete spovedi. Prav postni čas je lahko priložnost, da poskusimo znova. Jezus nas s križa vabi, da naredimo korak naprej, da postanemo še boljši kristjani. Sprejmimo izziv.

Kaj naj torej vsebuje moja postna oz. velikonočna spoved?

K vsaki spovedi spadajo izpraševanje vesti, kesanje, trden sklep, priznanje grehov in pokora.                                         (KKC 1450–1460; 1490–1492; 1494)


Molitev otrok v »Tednu družine«

Dobri Jezus. Ob dnevu staršev te iskreno prosim, daj jim moči in neskončno ljubezen, da bodo lahko nas otroke vzgajali v dobre kristjane ter nikoli ne obupali nad nami. Nam pa nakloni poguma in pridno srce, da bomo s hvaležnostjo sprejemali njihov nauk in jim ljubezen tisočero vračali. Amen.             AK

 

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top