naslovnica maj 2020

smarnice maj 2020O ti kraljica majnika,

katere prošnja vseh velja.

Izprosi nam od Jezusa,

da raj nebeški kdaj nam da.

 

 

MARIJA, NAŠA MATI

Dragi bratje in sestre, dragi Marijini častilci! Z Marijo bomo hodili skozi ves mesec maj. Otroci, mladi, starši, starejši, bolni … vsi. Ob njej se bomo vedno znova učili živeti po Božji volji. K njej se bomo zatekali s svojimi življenjskimi preizkušnjami. Njo si bomo vzeli za učiteljico življenja v naših družinah. Ona je res Kraljica družine: kraljica naših krščanskih družin in Kraljica družine vseh Božjih otrok – Cerkve.

Ker je Marija mati Jezusa Kristusa, ki je moj brat, ker je mati Cerkve, katere ud sem tudi jaz, je Marija tudi moja mati, naša Mati. Tako jo imenujejo verniki od najstarejših časov vse do danes in ta častni naziv bo za stalno ostal na ustih vseh kristjanov, njenih otrok.

To dejstvo, da je Marija naša mati, pa nas tudi obvezuje. Pripadamo namreč Cerkvi, njeni udje smo, in tudi od nas je odvisno, kako bo to Kristusovo telo v današnjem času lahko učinkovito delovalo. Marija, ki je Kristusu ponudila svoje telo za učlovečenje, je tudi najpopolnejše uresničevanje Cerkve. Zato je tudi nam najpopolnejši vzor uresničevanja našega poslanstva, življenja nas, kot udov Cerkve.

V Mariji gleda Cerkev uresničevanje svojega upanja in vanjo vsak vernik postavlja svoje upanje. Marija je moja Mati, je naša Mati! Njeno srce je srce najboljše matere, ki uslišuje prošnje svojih otrok, ki še hodimo po tej solzni dolini. Nismo nemočni reveži, temveč Božji in Marijini otroci. Če hočemo torej biti kristjani in živeti kakor Kristus, glejmo na Marijo, ki je pot h Kristusu.

Maj nas vabi, da se ob šmarnicah družimo ob Mariji. Ponesimo njen zgled preko našega življenja med ljudi. Naj ne pričamo le v mesecu maju, temveč vselej, da je ona naša mati, naša priprošnjica, zgled in vzor. Naj nam izprosi milosti, da bomo kot dejavni udje Cerkve uresničevali svoje poslanstvo v svetu.

Povzeto po: J. Kužnik, Kraljica družine


Jn 17,1–11

DVOJNA DUHOVNOST

Kdor si želi globljega razumevanja duhovnosti, mora od časa do časa prisluhniti kašnemu govoru ali pogovoru, ki razpravlja o duhovnih rečeh. Enemu takih nagovorov smo priče v današnjem evangeliju. Jezus razlaga apostolom svojo duhovnost.

Vsako pravo duhovnost sestavljata dve prvini. Prva je lastno prizadevanje. Da bi se Bogu približal, si je človek določil red molitve, duhovnega branja, obiskovanja cerkve, krepostnih in spokornih del ter drugih pobožnih vaj, s pomočjo katerih upa, da bo duhovno napredoval. Drugi sestavni del pa je v tem, da človek prisluškuje Božjemu klicu, da je sprejemljiv za navdihe od zgoraj, da se da voditi Božjemu Duhu, ali kot pravi Jezus v današnjem evangeliju, da sprejema in ohranja Očetovo besedo.

Kadar sta ta dva dela skladna in se primerno dopolnjujeta, človek sme upati, da je njegova duhovnost na pravi poti. So pa primeri, ko se nekdo naveže na nekatere predpise ali izreke, jih goreče in celo strastno izpolnjuje, k temu nagovarja tudi druge, in se pri tem sklicuje, da je takšna Božja volja. O takih je Jezus rekel, da častijo Boga z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od njega; in napovedal, da bodo celo druge morili, misleč, da tako služijo Bogu.

Nekaj takih primerov: Judje, zvesti Jahveju, vodijo Jezusa v smrt; Marija, zvesta Jahveju, govori: Zgodi se Božja volja. – Peter ljubi Jezusa tako, da v njegovo obrambo potegne meč, Janez ljubi Jezusa tako, da vztraja z njim do križa. – Savel iz gorečnosti do Boga kristjane preganja in jih vlači v zapore, Pavel iz iste gorečnosti potuje iz dežele v deželo in oznanja evangelij. – Inkvizitorji uvajajo čistost cerkvenega nauka z nasiljem, ječami in mučenjem, svetniki dosegajo isto z molitvijo, spokornostjo in apostolsko gorečnostjo.

Kako vemo, kdaj je duhovnost iznakažena in kdaj prava? Kdo časti Boga samo z ustnicami in kdo tudi s srcem? Prvi uveljavlja svojo voljo, hoče vladati, življenje drugim jemlje; drugi uveljavlja Očetovo voljo, želi služiti, življenje za druge daje.                                       

Beseda da besedo


Jn 20,19–23

OŽIVJAJOČI DUH CERKVE

Binkoštni praznik je, kot smo slišali v prvem berilu iz Apostolskih del, rojstni dan Cerkve. Kot takega ga je krščanska skupnost obhajala v prvi polovici 3. stoletja, in sicer petdeseti dan po veliki noči. Apostoli poročajo, da se jim je vstali Kristus prikazoval štirideset dni, potem pa se je dvignil v nebo k svojemu Očetu v slavo. Apostoli so se vrnili v Jeruzalem in se tam ob Mariji, Jezusovi materi, v molitvi pripravljali na prihod obljubljenega Tolažnika. Prejeli so ga v podobi ognjenih jezikov. Sad tega prihoda je bil, da so prej plašni apostoli postali pogumni oznanjevalci blagovesti o vstalem Jezusu. Tisti dan se je dalo krstiti okoli tri tisoč ljudi. Evangelist Luka, pisatelj Apostolskih del, pravi, da so bili Judje zbrani v Jeruzalemu iz vseh delov rimskega cesarstva. Slišali  so govoriti apostole vsak v svojem jeziku. Jezik, ki so ga govorili apostoli, nekdanji ribiči in delavci, nepismeni ljudje, je bil jezik ljubezni, govorica Svetega Duha. Medsebojna ljubezen Kristusovih učencev je »oživljajoči Duh« Cerkve, ki jo gradimo vsi. Apostol Peter v svojem prvem pismu spodbuja vernike, naj se dajo kot »živi kamni« vzidati v duhovno stavbo, katere temeljni kamen je Jezus. V stavbi je pomemben vsak kamen. Vsi skupaj sestavljamo trdne stene. Neka zgodba pripoveduje o kristjanu, ki je redno hodil k maši, drugače pa v župniji ni nič sodeloval, rad je le kaj »pošimfal«. Nekoč se mu je sanjalo, da je umrl. Ko je prestopil prag večnosti, je zagledal prelep tempelj, ki so ga občudovali vsi nebeščani. Naš kristjan je v stropu tega templja takoj odkril luknjo. »Zakaj je ta luknja?« je vprašal najbližjega angela. Angel mu je odgovoril: »Ta luknja je nastala po tvoji krivdi. Bog je določil tebe, da bi zadelal to luknjo, ti pa si imel vedno druge skrbi in nikoli nisi prišel do tega, da bi izpolnil dolžnost, ki ti jo je zaupal Bog.« Mož se je prebudil in sanje so ga izučile: od tega dne ni več stal križem rok in ni kritiziral dela drugih, temveč  je pridno sodeloval povsod, kjer so ga potrebovali. Tudi vsakomur od nas je Bog dal posebno nalogo v življenju in pomoč Svetega Duha, modrega graditelja Cerkve. »Kakor je Oče en, pošljem tudi jaz vas. Prejmite Svetega Duha!« To Jezusovo naročilo ne velja samo apostolom, temveč tudi nam vsem.     

S. Čuk, Misli srca


Oznanila:

1.5., praznik dela; ta dan prosimo za posvetitev našega dela

10.5., ob 15. uri, lepo vabljeni k sv. maši v cerkev na Smolniku

13.5., praznik Fatimske Matere Božje; pred sv. mašo molitev rožnega venca in izročitev naših družin v varstvo Materi Božji

18.-20.5., prošnji dnevi so trije dnevi pred Vnebohodom, ko prosimo za blagoslov njiv, polj, travnikov, za blagoslov človeškega dela, za odvrnitev naravnih nesreč oz. varstvo pred naravnimi ujmami, npr. povodnjimi, za odvrnitev vojske in drugih stisk ter prosimo za primerno vreme in za dobro letino.

21.5., praznik Gospodovega vnebohoda; pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za Božje varstvo

23.5., ob 17. uri, lepo vabljeni k sv. maši h kapeli Marije Pomočnice kristjanov v Logu

24.5., praznik Marije Pomočnice kristjanov

31.5., BINKOŠTI; pri sv. mašah molitev za Cerkev-družino kristjanov


Splošna navodila ob uvajanju bogoslužja:

1. Svetih maš se lahko udeležujejo le zdravi verniki, ki morajo nositi zaščitno masko ter si pri vhodu razkužiti roke. V cerkvah bodo morali ohranjati razdaljo 1,5 metra in prejemati obhajilo samo na roke. Po vsaki sveti maši bo potrebno obvezno prezračiti cerkve.

2. Ponovno se dovoli podeljevanje zakramenta sv. krsta in cerkvene poroke z največ 15 udeleženci.

3. Spovedovanje v spovednicah ni dovoljeno

4. Cerkveni pogrebi se izvajajo tako kot do sedaj ob upoštevanju državnih predpisov.

5. Župnijski verouk je do nadaljnjega še vedno odpovedan in poteka na daljavo.

Enako velja za letošnje Šmarnice, ki jih spremljamo na spletu:  Slovenski katehetski urad.

6. Prvo sveto obhajilo je mogoče v majhnih skupinah po pet otrok.

7. Birme so prestavljene na jesenski čas.

V kolikor bi čez teden ali dva prišlo do poslabšanja položaja, potem bodo lahko škofje sprejeli nova navodila

Več informacij o navodilih na: https://katoliska-cerkev.si/ 


Naši umrli farani v mesecu aprilu:

Frančiška Franja Vahen, Antonija Turk, Karl Lamut, Albert Mikuš,

Evgen Pavel in Pavel Zajfrid. 

Naj počivajo v miru!

Back to top