40 DNI 2024

naslovnica 02 24

romarji upanjaLeto molitve kot čas za odnos z Gospodom

Leto molitve 2024 se je na željo svetega očeta uradno začelo v nedeljo, 21. januarja, da bi se na prihajajoče sveto leto pripravili s »simfonijo molitve«, »obnovili željo po biti v Gospodovi navzočnosti«, ga poslušali in slavili ter se mu »zahvalili za mnoge darove njegove ljubezni«.

»Leto 2024 bo torej leto priprave na jubilej; leto, v katerem se bo moralo jasneje pokazati duhovno obzorje jubileja, ki daleč presega vsako potrebno po organizaciji,« je na predstavitvi dejal Rino Fisichella, proprefekt Dikasterija za evangelizacijo. »Da bi bil jubilej dogodek, ki duhovno bogati življenje Cerkve in vsega Božjega ljudstva ter postaja konkretno znamenje upanja, ga je treba pripraviti in živeti v lastnih skupnostih z duhom pričakovanja, ki je značilno za krščansko upanje. Leto molitve v celoti ustreza tej potrebi.

Fisichella je tudi izpostavil, da Leto molitve ni namenjeno nekim posebnim iniciativam, ampak je mišljeno kot »čas, v katerem se ponovno odkrivata vrednost molitve in potreba po vsakdanji molitvi v življenju kristjana«, kot trenutek, da se razmisli o načinu molitve in o vzgoji za molitev, zlasti v današnjem času, zaznamovanem z digitalno kulturo, da bi »molitev bila učinkovita in rodovitna«. »Ne moremo skriti, da se v teh letih kaže globoka potreba po duhovnosti,« je izpostavil Fisichella. »Kolikor glasnejši postaja krik tehnologije, za katero se zdi, da ustreza vsem našim željam, toliko globlja postaja zahteva po resnični duhovnosti, ki vodi vsakega človeka, da se sreča s samim seboj v resničnosti lastnega življenja in torej v odnosu z Bogom.«

»Leto molitve je namenjeno spodbujanju odnosa z Gospodom in ohranjanju trenutkov pristnega duhovnega počitka. Je oaza, v katero se človek umakne pred vsakdanjim stresom, kjer molitev postane hrana za krščansko življenje vere, upanja in ljubezni.« Fisichella je spodbudil, naj bo to leto zaznamovano z besedami Jezusovih učencev: »Nauči nas moliti« (Lk 11,1). Molitve se namreč moramo naučiti, pravi učitelj pa je lahko samo Jezus, Božji Sin, ki je z molitvijo Oče naš korenito spremenil človekovo molitev. Že sama trditev »Nauči nas moliti« je molitev, ki se poraja iz globine srca z željo, da bi bila uslišana. In v tem smislu dikasterij ponuja pripomočke in predlaga načine molitve in molitve same, ki bi nam pomagale okrepiti in poglobiti naš odnos z Gospodom.      rkc.si


kelih 02 24NE SKRBITE

Pisati o postu v času gospodarske krize in drugih preizkušnjah je na nek način predrzno dejanje. Kako recimo spregovoriti o odpovedi ljudem, ki trepetajo pred odpovedjo v službi ali pa so že celo ostali brez zaposlitve!? Čemu naj se odpovedo tisti, ki tako rekoč nimajo ničesar, čemur bi se lahko odpovedali?! In slišimo na vsakem vogalu, da pravijo, da bo še slabše! Upravičeno nas je torej lahko strah. A strah ni nekaj, kar bi bilo lastno kristjanu, in odpoved – post ni samo v materialnih stvareh. Torej se v postnem času odpovejmo strahu, saj Jezus v Svetem pismu jasno pravi: »Ne skrbite … Življenje je več kot jed in telo več ko obleka. Iščite najprej Božje kraljestvo!« (Mr 6,25–34).

A vendarle priznam, da so te moje misli pisane iz ogrevanega stanovanja, izza računalnika z dostopom na medmrežje in iz želodca, ki ga lakota še ni obiskala. Lahko je biti pobožen, vesel in pameten, če čutiš, da te Bog blagoslavlja. Veliko teže je biti vse to, ko te Bog, kot Joba, udari z uljesi in položi med smeti, na pepel ali na kup gnoja (ali karkoli že je ustrezen prevod)!

Postni čas je torej čas ljubezni: a ta ljubezen me uči čakanja, odpovedi in odtegovanja.

Postni čas je čas milosti: a ta milost me uči prenašati bolečino in sprejeti trpljenje. A postni čas je tudi » … čas zbiranja biserov«!

(Prd 3,5) G. Čušin


bolniki 02 24Križev pot

V postnem času bomo ob 'LETU MOLITVE' vsak petek in soboto pol ure pred sv. mašo molili križev pot. Naša molitev bo namenjena za MIR na svetu, za PRAVO IN DUHOVNO POT ŽIVLJENJA TER PRENOVO CERKVE, za dobro duhovno pripravo na praznik Velike noči, za blagoslov naših DRUŽIN in prihodnosti, ob tem bomo še posebej prosili, da bi kot kristjani poglobili odnos do sv. zakramentov. Molili bomo tudi za naše prvoobhajance, birmance, mlade, za nove duhovne poklice, kakor tudi za bolnike in trpeče, ki svoje trpljenje že združujejo s Kristusovim trpljenjem.

»Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem in vstajenjem svet odrešil.« Zato pridite, molimo!


Oznanila:

2.-10.2., LURŠKA DEVETNEVNICA za zdravje; lepo smo vabljeni, da vsak dan molimo, se po možnosti udeležimo sv. maše v cerkvi ali po TV-ju, dobre želje in molitve namenimo za bolnike in trpeče ter za dar življenja

4.2., ob 10. uri družinska sv. maša, pri kateri sodeluje skupina 'Vera in luč'

- po obeh sv. mašah priložnost za prejem Blaževega blagoslova za zdravje

8.2., Prešernov dan, kulturni praznik      

8.2., po sv. maši 'kateheza za odrasle'

11.2., god Lurške Matere Božje, svetovni dan bolnikov; ta dan še posebej molimo za bolnike in trpeče

14.2., god sv. Valentina; dan, ko kristjani molimo za vse zaročence in vse, ki se pripravljajo na prejem zakramenta sv. zakona

14.2., PEPELNICA, strogi post in začetek postnega časa; pri sv. maši obred pepeljenja

18.2., 1. POSTNA NEDELJA; po sv. mašah obred pepeljenja, kot znamenje vstopa v postni čas, naše spokornosti in duhovne priprave na praznovanje Velike noči

20.2., ob 18. uri v mariborski stolnici srečanje ob 'Letu molitve'

29.2.-2.3., obisk bolnikov na domu, pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim ter molitev križevega pota


Ob svetovnem dnevu bolnikov o bolniškem maziljenju

Bolezen nas privede v tesnobnost, zaprtost vase, včasih celo v obup in upor zoper Boga. More pa tudi napraviti človeka zrelejšega, pomaga mu, da spozna v svojem življenju to, kar ni bistveno, in se obrne k temu, kar je bistveno. Zelo pogosto bolezen sproži iskanje Boga, vrnitev k njemu (prim. KKC 1500).

Kristusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja vseh vrst bolnikov so razločno znamenje tudi današnjemu človeku, da mu želi biti tudi v takih situacijah blizu. Še posebej stopa k nam v podobni zakramenta sv. bolniškega maziljenja. Toda napačno razumevanje tega zakramenta skozi dolga stoletja je bilo tako hudo, da je zakrament postal t. i. zakrament smrti, eden »zadnjih obredov«, ki človeku odpira bolj ali manj varen prehod v večnost. Obstaja nevarnost, da bo danes, ko med kristjani narašča zanimanje za zdravljenje, ta zakrament razumljen kot zakrament zdravja, uporabno »dopolnilo« medicine.

Oba pogleda sta napačna, saj oba spregledata zakramentalno naravo tega dejanja. Zakrament ni »čudež«, s katerim Bog krši »naravne zakone«, ampak je razodetje poslednje Resnice o svetu in življenju, človeku in naravi; Resnice, ki je Kristus. Bolniško maziljenje je zakrament tudi zato, ker njegov namen oz. cilj ni zdravje samo po sebi, povrnitev telesnega zdravja, ampak vstop človeka v življenje Božjega kraljestva, v »mir in veselje« Svetega Duha.

Biti kristjan, verjeti v Kristusa, pomeni in je vselej pomenilo vedeti, da je Kristus Življenje vsega življenja, da je on življenje samo in zato tudi moje življenje. Ljubiti Kristusa pomeni poznati in posedovati ga kot Življenje svojega življenja. Niti življenje niti smrt nas ne moreta ločiti od Kristusove ljubezni. Ne vem, kako in kdaj bo prišla izpolnitev. Vem pa, da se je v Kristusu začel ta veliki prehod, da luč »prihodnjega sveta« prihaja k nam v miru in veselju Svetega Duha.                            Vrata k Bogu – priročnik za člane ŽPS

Back to top