BOGOSLUŽJE


S ponedeljkom, 12.4.2021, ponovno uvajamo bogoslužje (lahko pridemo k sv. maši),

upoštevajoč navodila z dne 09.04.2021 (več na spletni strani SŠK)

1. Glede na predpise je v naši župnijski cerkvi lahko hkrati 20 oseb oz. družin ali članov istega  gospodinjstva.

2. V cerkev prihajamo samo zdravi.

3. Vsak, ki stopi v cerkev, je sam odgovoren za svoje zdravje in disciplino.

4. Maska je obvezna, razdalja med verniki (razen iz iste družine) je minimalno 1,5 metra.

    Zasedemo samo označena mesta.

5. Pred in po sv. maši ni dovoljeno druženje v cerkvi ali na prostoru pred cerkvijo.

6. Za sv. obhajilo ostanemo na svojih mestih in duhovniku nakažemo, da želimo prejeti sv. obhajilo.

7. Med bogoslužjem trenutno ni skupnega petja

8. Za obisk sv. maše med delavniki ni potrebno prej napovedati svojega prihoda.

9. Za obisk sv. maše ob nedeljah je potrebno prej napovedati svoj prihod;

                                          02/661 50 71, 031/587-955.

10. Po navodilih  lahko namesto v nedeljo  obiščemo sv. mašo med tednom.


VEROUK DO NADALJNJEGA POTEKA NA DALJAVO.


 

naslovnica maj 21

maj 2021Jn 17,11b–19
»… od tega ne sveta«

Neznani avtor pisma Diognetu iz 2. stoletja je o kristjanih svojega časa zapisal: »Živijo v mesu, a ne živijo po mesu. Mudijo se na zemlji, a njih domovina je v nebesih. Pokorni so zakonitim postavam, a s svojim življenjem prekašajo postave. Ljubijo vse, a vsi jih preganjajo. Ne poznajo jih, in jih vendar obsojajo. Ubogi so, a bogatijo mnoge; vsega jim manjka in imajo vsega v izobilju …« Svoje naštevanje lastnosti kristjanov, ki jih delajo tako različne od poganov, povzema s stavkom: »Da na kratko povem: kar je v telesu duša, to so na svetu kristjani.«

Ko to beremo, se nam samo od sebe zastavlja vprašanje: Ali smo mi, današnji kristjani, duša tega našega sveta? Duša bomo, če bo naše vsakdanje življenje »posvečeno z resnico«, z besedo in milostno močjo našega Gospoda. Velikokrat slišimo upravičen očitek: »Vi, ki hodite v cerkev, niste nič boljši od nas, ki ne verujemo!« To bi nam moralo dati misliti, da je z našim krščanstvom nekaj narobe. Da ga »prirejamo« za svojo vsakdanjo rabo: tisto, kar nam je v evangeliju všeč, vzamemo, tisto, kar je zahtevno, pa odklanjamo.

Naš blaženi škof Slomšek je napisal priljubljeno pesem V nebesih sem doma, kjer pojemo: »V nebesih sem doma, od tega ne sveta.« A vendar se je z vsemi močmi trudil, da bi ta svet, v katerega je bil postavljen, naredil boljšega, lepšega in popolnejšega. Biti »od tega ne sveta« prav gotovo ne pomeni biti nekakšna odtujena, »krščanska prikazen«, umetna ali suha roža v Božjem vrtu. Pač pa pomeni biti vedno dosleden načelom evangelija, zvest glasu svoje vesti, tudi če vsi okoli tebe govorijo ali ravnajo drugače. Večkrat slišimo govoriti iz krščanskih ust o »pokvarjenem svetu«. Če je pokvarjen, je pokvarjen tudi zaradi nas, ker mu ne prinašamo soli in kvasa evangeljske resnice. Jezus nas pošilja v svet, da bi svet po nas in naših dejanjih spoznal tudi njega.      S. Čuk, Misli srca


Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja. Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).
Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju Drugega vatikanskega cerkvenega zbora, je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.    Povzeto po: radio.ognjisce.si

Jn 15,26–27; 16,12–15
SADOVI DUHA

Nedeljo za nedeljo pri sveti maši v veri zapovedujemo: »Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja; ki izhaja iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih …« To je skoraj vse, kar o Svetem Duhu vemo in verujemo. Lahko rečemo, da je Sveti Duh vse preveč »neznani Bog«. Sveti Duh je ljubezen, ki povezuje vse tri Božje osebe, je ljubezen, ki deluje v Cerkvi in v njenem slehernem članu. Sveti Duh deluje tudi danes s prav takšno močjo, kot je deloval za časa apostolov. Kot na prve binkošti tudi danes prihaja na Božje otroke. Ne prihaja samo na birmance, po polaganju škofovih rok; prihaja tudi na vsakogar od nas, ki smo z zakramentom svete birme prejeli pravico do milosti, ki nas usposabljajo za dostojno krščansko poslanstvo.

Kako to, da veter Svetega Duha v današnji Cerkvi ni tako viharen, kot je bil v prvi? Mar zato, ker smo kristjani preveč razvili pamet, premalo pa srce? To so vprašanja za osebno izpraševanje. Je pa res, da tudi v takem  napol poganskem ali misijonskem svetu lahko vidimo, kako Duh Božji rodi sadove: poznamo mlade in tudi starejše ljudi, ki se sredi sovražnega ali vsaj brezbrižnega okolja spreobrnejo k živemu Bogu, ki s svojim življenjem pričajo, da je delovanje Duha očitno! Duh Božji se razodeva milo, ne s silo.

Ne dajmo se premotiti duhu tega sveta, temveč sodimo po sadovih. Laž in zmota sta vedno glasnejši od resnice, greh in pokvarjenost sta človeški slabosti bližje kot krepost in dobrota; kar je puhlega, plehkega in praznega, si nadeva videz bogatega, trdnega, vrednega. Slabo blago potrebuje veliko reklam, dobro blago pa se samo hvali.

Jezus nam pošilja svojega Duha, da nas vodi k »vsej resnici« in da nam pomaga, »resnico uresničevati v ljubezni«. Da se bo to v večji ali manjši meri uresničilo, pa je najprej potrebna odprtost srca.     S. Čuk, Misli srca


Troedini Bog! Apostoli so z Marijo enodušno vztrajali v molitvi in prejeli Svetega Duha. Priteguj tudi danes naše družine, da se bodo z veseljem odpirale tebi ter se zbirale v molitvi in k obhajanju bogoslužij z vso Cerkvijo. Naj tvoj Sveti Duh vliva v družine svoje darove modrosti, umnosti, vednosti, pobožnosti, sveta, moči in strahu Božjega. V moči teh darov naj bodo zgovorni pričevalci tebe, ki si dobrota, velikodušnost, zmernost, potrpežljivost, veselje, blagost, krotkost, varnost, spokojnost, ljubezen. Tako boš po družinah prepoznaven v tem svetu in družbi, saj nas ljubiš vekomaj. Amen.             br. P. Kovač


Oznanila:

1.5., praznik dela; ta dan prosimo za posvetitev in blagoslov pri našem delu

3.5., začetek šmarnic z vodilom »K Mariji na izlet«; 30 idej za družinsko romanje do Marijinih cerkva, zaradi epidemioloških razmer šmarnice lahko spremljamo tudi preko spletnih strani Slovenskega katehetskega urada ter Pridi in poglej

4.5., praznik sv. Florijana; ta dan še posebej prosimo, da bi nas Bog obvaroval pred ognjem in drugimi nesrečami ter za blagoslov gasilk in gasilcev, njihovega poslanstva, opreme in vozil  

6.5., praznik sv. Dominika Savia, zavetnika mladih; ta dan še posebej prosimo za blagoslov in pravo pot mladih

10.-12.5., prošnji dnevi so trije dnevi pred Vnebohodom, ko prosimo za blagoslov njiv, polj, travnikov, za blagoslov človeškega dela, za odvrnitev naravnih nesreč oz. varstvo pred naravnimi ujmami, npr. povodnji, za odvrnitev vojske in drugih stisk ter prosimo za primerno vreme in za dobro letino

13.5., praznik Gospodovega vnebohoda in Fatimske Matere Božje; pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za Božje varstvo

22.5., ob 17. uri sv. maša pri kapeli Marije Pomočnice kristjanov v Logu; v primeru 'covid omejitev' bo sv. maša zvečer v župnijski cerkvi

23.5., BINKOŠTI; pri sv. mašah molitev za Cerkev-družino kristjanov

24.5., praznik Marije Pomočnice kristjanov

30.5., praznik Svete Trojice

31.5., praznik Marijinega obiskanja in zaključek šmarnic; pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim in izročitev v Marijino varstvo


Mesec maj imenujemo tudi Marijin mesec. Šmarnice nas vabijo, da si vsak dan vzamemo vsaj nekaj trenutkov za našo nebeško mater Marijo. Če je priložnost, je zagotovo najlepše, da skupaj kot družina njej izročimo svoje vsakodnevne preizkušnje in prošnje, pa tudi zahvale za vse lepo, kar se nas dotakne. Šmarnično branje nas lahko še posebej nagovori, v kolikor pa zanj ni priložnosti, pa naj bo vsaj njej posvečena molitev tista, ki nas v teh časih, prepredenih z izzivi korona virusa, medsebojno poveže pod njenim varstvom.

Če ti prostor in čas dopuščata, bi bilo čudovito, če Mariji doma pripraviš lep oltarček z njeno podobo in morda svežim šopkom šmarnic ali drugega cvetja. Vsak dan te bo tako spomnil na ljubezen nebeške matere, ki nas spremlja vsak hip našega življenja. A.K

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top