Navodila - Bogoslužje - Koronavirus COVID-19

naslovnica 10 21

venec 10 21ROŽNI VENEC – MOLITEV V SRCU

KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA

Italijanski redovnik in duhovni pisatelj Alessandro Pronzato je zapisal:

Naj povem, da sem ohranil zelo grdo navado, da molim rožni venec. In to vsak dan, vsak večer. Tudi v avtomobilu ga molim, zlasti po avtocesti, ko položim nogo na plin in vozim po cestišču, kjer me more vsakdo prehiteti … Nekateri pri rožnem vencu zadremajo, drugi zehajo, tretji se dolgočasijo, so slabe volje, zdi se jim blebetanje in zapravljanje časa – zame pa pomeni rožni venec vedno nekaj novega, ob njem razmišljam in dobim nove spodbude … Povedali so mi, da je neki duhovnik v cerkvi raztrgal rožni venec in mahal pred verniki z evangelijem v roki, češ: To berite, tisto staro šaro pa vrzite stran! Rekli so mi, da ga je neka ženica po tistem »obredu« takole zavrnila: »Gospod, jaz ne vidim več brati. Pripravljena sem poslušati branje evangelija, ko boste vi zares verovali in ko boste potrgali vse molke. Za nagrado pa bom vsak dan zmolila en rožni venec za vas. Je prav tako?«

Rožni venec – molitev, ob kateri so se v času po 2. vatikanskem koncilu marsikje »lomila kopja«; nekateri so ga zavračali kot staromodno in preživeto obliko molitve, drugi so ga ohranjali in po tej molitvi še naprej utrjevali svojo vero. Cerkveno učiteljstvo je podpiralo in še podpira to molitev ter vernike vzpodbuja, naj radi molijo rožni venec. In to so voditelji Cerkve tudi delali. Pa ne le z besedami, ampak najprej s svojim zgledom. Papež Janez XXIII. je vsak dan zmolil vse dele rožnega venca. Dejal je: »Petnajst rožnovenskih skrivnosti je petnajst oken, skozi katera v Božji luči gledam vse, kar se dogaja na svetu.« Njegov naslednik, papež Pavel VI. je rekel, da je rožni venec »povzetek celotnega evangelija« in je zato »šola evangeljskega življenja«. Papež Janez Pavel II. pa je bil nasploh neločljivo povezan s to molitvijo. Izdal je posebno apostolsko pismo »Rožni venec Device Marije«, s katerim je, poleg treh običajnih starodavnih delov rožnega venca, uvedel še četrti, t. i. »svetli del rožnega venca«, v katerem povzema Jezusovo javno delovanje. Tako rožni venec sedaj dejansko povzema celotni evangelij.

Tudi vsi mi smo povabljeni, da damo priložnost, da v mesecu oktobru v naši sredi še bolj oživimo to molitev. Naj nam pomaga poglobiti našo vero. 

Prim. J. Kužnik


s ursa 2021Mr 10,46–52

»ZAUPAJ, VSTANI, KLIČE TE!«

Ko se je pri mestu Jeriha slepi berač Bartimaj srečal z Jezusom, je iz njegovega srca privrela prošnja: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Ker se mu je zdelo, da je pri preroku iz Nazareta naletel na gluha ušesa, je krik po pomoči ponovil še glasneje. »Prenekateri so ga svarili, naj utihne,« poroča evangelist Marko. Ko pa je Jezus velel, naj ubožca pokličejo, so vsi rekli: »Zaupaj, vstani, kliče te!«

Pater Albin Škrinjar ob tem Jezusovem »preobratu« v odnosu do slepega Bartimaja svetuje: »Če v molitvi vztrajamo, nas bo končno Bog še mileje pogledal in nas z lepšo besedo, večjim dejanjem potolažil. Ko se zdi, da nas ne sliši, vendarle neopaženo sledi našim klicem in je vesel, če naše zaupanje ne upada, ampak raste. Kdo ne bi vstal, ko ga kliče Jezus k sebi, potem ko je slišal njegove srčne klice na pomoč? Pred ljudi stopamo večkrat s strahom v srcu – ne vemo, kaj bodo rekli na našo prošnjo. Pred Jezusom je edino pravilno imeti zaupanje.«

Tisti, ki imajo zdrave telesne oči, si ne morejo predstavljati, kaj čutijo ljudje, ki so za ta dragoceni dar prikrajšani. Za izpolnjevanje našega krščanskega poklica pa je še veliko bolj dragoceno zdravje duhovnih oči, to je odprtost za Boga in bližnjega. Kadar sledeč hrepenenju svojega srca, ustvarjenega po Božji podobi, začutimo željo, da bi ozdraveli od duhovne slepote, se lahko zanesemo na notranji glas, ki nas nagovarja: »Zaupaj, vstani, kliče te!«

Če so naše duhovne oči velikokrat bolne, naj bodo za Božji glas odprta vsaj naša ušesa!

Naj bo današnja nedelja obogatena z molitvijo za nas, naše najbližje, za znance in prijatelje, posebej pa še za brate in sestre v daljnih deželah, ki Jezusa še ne poznajo. Prosimo ga za misijonarje in nove misijonske poklice. Dodajmo pa še prošnjo za to, da bi še mi kaj storili za misijone, da bomo tudi mi pripomogli k širjenju Jezusovega evangelija, k čemur smo poklicani že po svetem krstu.

Prim: S. Čuk, Misli srca


Oznanila:

V MESECU OKTOBRU BOMO OBHAJALI SV. MAŠE V PUŠČAVI TUDI VSAK ČETRTEK OB 18. URI.

MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM V RUŠAH JE VSAK ČETRTEK PRED SV. MAŠO, vabljeni pa tudi k molitvi rožnega venca vsak dan pred sv. mašo; v letošnjem letu bo molitev še posebej namenjena za blagoslov prihodnosti ter za dušno in telesno zdravje

9.10., ob 8.30 srečanje MINISTRANTOV

9.10., ob 9.30 veroučno srečanje za 1. RAZRED

14.10., po sv. maši v Puščavi redna seja ŽPS

20.10., ob 18. uri v župnijski cerkvi v Rušah, nastop učencev oddelka

           Glasbene šole Ruše Konservatorija za glasbo in balet Maribor

21.10., ob 18. uri v Rušah redna seja ŽPS              

23.10., ob 15. uri lepo vabljeni k sv. maši v Bistrico ob Dravi


 Darovi in nameni za sv. maše

Kot ste lahko opazili na oznanilih, je za Puščavo in tudi kdaj za Ruše, še posebej ob nedeljah, napisanih več mašnih namenov. Naj opozorimo, da so nameni, ki so navedeni, opravljeni tudi med tednom v Rušah, po dogovoru z vsemi, ki darujete za te svete maše. Zaradi vam lažjega časa prihoda k sveti maši ob nedeljah, preberemo namene pri nedeljski sveti maši. To je namreč potrebno opozoriti, da ne bi prihajalo do napačnih predstav, da duhovniki vzamemo več mašnih namenov in jih darujemo v eni sv. maši; to ni dovoljeno!!! Ena sveta maša za duhovnika pomeni, da daruje en mašni namen, ki ste ga plačali. Če jih je več, je duhovnik dolžen sporočiti, ali je namen dal drugemu duhovniku, ki ga daruje, ali ga bo sam daroval med tednom. K sveti maši pa seveda lahko prihajamo kadarkoli, še posebej, ko prosimo za naše rajne in druge dobre namene. Obenem velik Bog lonaj za vsak vaš dar, predvsem pa za namene pri sv. mašah.

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top