Shalom marec 2025
1. postna nedelja
»Gospod, bodi z menoj v stiski.« Zlo te ne bo zadelo, nesreča se ne bo približala tvojemu šotoru. Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih. (Ps 91, 10–11)
Bodi ob meni…. V tvoje roke polagam skrbi, dvome in strahove. Prihajam slaboten in poln nemira. Sprejmi me. Bodi ob meni, da bom pri tebi dan za dnem. Varno me vodi, da bom našel tebe in tvoje usmiljenje. Tebi pripadati, biti hvaležen, tebe slaviti hočem, moj Bog. (Jörg Zink)
2. postna nedelja
Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro môlit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spreménil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte!« (Lk 9,28–30.33–35)
Kristusovo spremenjenje nam kaže krščanski pogled na trpljenje. Trpljenje je potreben in začasen prehod. Po trpljenju nam v Kristusu zasije brezmejno Božje zveličanje, blaženost, luč in ljubezen. S tem ko nam je pokazal svojo slavo, nam je Jezus zagotovil, da križ, preizkušnje in težave, v katerih se zvijamo, imajo rešitev in bodo premagane v veliki noči. Zato se tudi mi med tem postnim časom povzpnimo z Jezusom na goro! Toda na kakšen način? Z molitvijo; naj nas ne premagata spanec, temveč tiha molitev, molitev srca ..., ki naj bo vselej polna iskanja Gospoda. (E. Mozetič)
3. postna nedelja
In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,6–9)
Stari Porfirij z gore Atos je nekoč svetoval obupani materi, katere odraščajoči otroci niso želeli sodelovati v nedeljski liturgiji: Nikoli jih v nič ne sili. Če jim želiš kaj povedati, jim povej z molitvijo. Otroci ne poslušajo z ušesi. Šele ko jih obsije Božja milost, začnejo poslušati, kar jim želimo povedati. V svoji molitvi povej Božji Materi, kaj bi rada povedala njim, in ona sama jih bo usmerila k temu. Naj bo tvoja molitev ta duhovna nežnost, s katero obdajaš svojega otroka. Takšno nežnost on sprejema. Včasih se zgodi, da starš želi otroka pobožati, on pa pobegne. Duhovne nežnosti pa se otroci nikoli ne branijo.
On pa je očetu odgovóril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi še nikoli nisi dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami potratil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Vzradostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je ožível, ker je bil izgubljen in je najden.‹ (Lk 15,29–32)
Človeški odnosi bi postali nemogoči, če ne bi bilo odpuščanja. Najprej odpustimo sebi, potem članom svoje družine, svojim znancem in prijateljem, toda tudi tujcem, ustanovam, sovražnikom in končno Bogu. Tukaj je seznam priložnosti za odpuščanje, h kateremu smo najprej povabljeni oz. h kateremu nas še posebej vabi današnji evangelij. Razume se, da je nepopoln. Lahko ga dopolniš! …
Odpusti:
Staršem, ki so te razočarali, ko si se zavedel njihovih pomanjkljivosti. Pokroviteljski materi, ki ti ne pusti osebno rasti. Očetu, ki je odsoten in tih. Sestri, ki je prevzela tvoje mesto v družini. Bratu, ki ti ne pomaga v težkih trenutkih. Svojemu zakonskemu partnerju, ki se tako spreminja, da ga več ne prepoznaš. Svojemu zakonskemu partnerju, od katerega si se ločil. Ljubosumni tašči, ki si ji ukradla sina.Tastu, ki ti preseda. Svojemu otroku, ki od tebe zahteva več pozornosti, kot mu jo moreš dati… (J. Monbourquette, Kako odpustiti)
5. postna-tiha nedelja
Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 1,7–11)
Srečala sta se neka ženska in Jezus. Ona, prešuštnica in po postavi obsojena na kamnanje; in on, ki je s svojim oznanilom popolno samodarovanje, ki ga bo pripeljalo na križ. Pred nas postavljata dejstvo, da v središču ni postava in zakonska pravičnost, ampak Božja ljubezen, ki zna brati v srce vsakega človeka; ljubezen mora imeti prvo mesto pred vsem. V tej evangeljski pripovedi se ne srečata na abstrakten način greh in sodba, ampak grešnica in Odrešenik. Jezus je to ženo pogledal v oči in prebral v njenem srcu: tam je našel hrepenenje po razumljenosti, odpuščanju in svobodi. Bedo greha je odelo usmiljenje ljubezni. Nobene sodbe z Jezusove strani, ki bi ne bila zaznamovana s sočutjem do stanja grešnice. Tistim, ki so jo hoteli soditi in obsoditi na smrt, Jezus odgovarja z dolgim molkom, ki hoče prebuditi Božji glas v vesti, tako pri ženi kot pri njenih tožnikih. Ti so spustili kamne iz rok in odšli drug za drugim. In po tem molku Jezus reče: »Tudi jaz te ne obsojam; pojdi in odslej ne greši več!«. Tako ji pomaga, da pogleda v prihodnost z upanjem in da je sposobna na novo začeti svoje življenje. Ko smo odeti v usmiljenje, čeprav ostajamo s slabotnostmi, nas napolnjuje ljubezen, ki omogoča videti onstran in živeti drugače. (papež Frančišek)
Oznanila:
Molitev pred Najsvetejšim vsak četrtek pol ure pred sv. mašo
Križev pot molimo vsak petek in soboto pol ure pred sv. mašo
Priložnost za sv. spoved pred sv. mašo
5.3., PEPELNICA, strogi post in začetek postnega časa; pri sv. maši obred pepeljenja
7.3., dopoldan obisk bolnikov na domu
9.3., 1. POSTNA NEDELJA; po sv. mašah obred pepeljenja, kot znamenje vstopa v postni čas, naše spokornosti in duhovne priprave na praznovanje Velike noči
13.3., po sv. maši »kateheza za odrasle«
15.3., ob 10. uri srečanje prvoobhajancev in njihovih staršev
16.3., 2. POSTNA NEDELJA; pri sv. maši ob 10. uri sodelujejo prvoobhajanci
19.3., praznik sv. Jožefa in začetek 'Tedna družine'; lepo vabljeni k sv. maši ob 10. uri v Puščavo ali ob 18.30 v Ruše (ta dan še posebej molimo za dar očetovstva)
20.3., ob 19. uri srečanje staršev birmancev
23.3., 3. POSTNA NEDELJA; pri sv. maši ob 10. uri sodelujejo birmanci
24.3., po sv. maši seja ŽPS
25.3., praznik Gospodovega oznanjenja in sklep 'Tedna družine'; pred sv. mašo molitev za blagoslov v družinah (ta dan še posebej molimo za dar materinstva)
Eden od pomembnih dejavnikov svetega leta so svetoletna romanja. Naddekanija Maribor bo v svetem letu poromala na Ptujsko Goro, in sicer v soboto, 5. aprila. Do cerkve sv. Lovrenca na Dravskem polju se bomo zapeljali z avtobusom, od tam pa peš (cca. 3 km) nadaljevali pot do Ptujske Gore. Tisti, ki težko hodite, boste lahko šli z avtobusom direktno na Ptujsko Goro. Cena romanja 15 € (prevoz in kosilo), prijave pri kaplanu in župniku do 15.marca. Drugo romanje v svetem letu bov soboto, 28. 6., na Višarje in h Gospe Sveti.
S pomočjo petih stebrov duhovnega življenja, ki so: Sveto pismo, molitev, zakramenti, skupnost in služenje, se bomo med 19. in 25. marcem vsak dan posvetili enemu od teh stebrov našega upanja ter zgledu Jožefa in Marije. Video nagovori in drugi posnetki bodo na voljo na povezavi portalov www.katoliska-cerkev.si in www.pridi.com.