BOGOSLUŽJE

Bogoslužje navodila.pdf


S ponedeljkom, 12.4.2021, ponovno uvajamo bogoslužje (lahko pridemo k sv. maši),

upoštevajoč navodila z dne 14.05.2021 (več na spletni strani SŠK)

1. Glede na predpise je v naši župnijski cerkvi lahko hkrati 40 oseb oz. družin ali članov istega  gospodinjstva.

2. V cerkev prihajamo samo zdravi.

3. Vsak, ki stopi v cerkev, je sam odgovoren za svoje zdravje in disciplino.

4. Maska je obvezna, razdalja med verniki (razen iz iste družine) je minimalno 1,5 metra.

    Zasedemo samo označena mesta.

5. Pred in po sv. maši ni dovoljeno druženje v cerkvi ali na prostoru pred cerkvijo.

6. Za sv. obhajilo ostanemo na svojih mestih in duhovniku nakažemo, da želimo prejeti sv. obhajilo.

7. Med bogoslužjem je dovoljeno ljudsko in zborovsko petje.

8. Za obisk sv. maše med delavniki ni potrebno prej napovedati svojega prihoda.

9. Za obisk sv. maše ob nedeljah je potrebno prej napovedati svoj prihod;

                                          02/661 50 71, 031/587-955.

10. Po navodilih  lahko namesto v nedeljo  obiščemo sv. mašo med tednom.


VEROUK DO NADALJNJEGA POTEKA NA DALJAVO.


 

naslovnica 06 21

tri bozje osebe 21Mt 28, 16–20

PRESVETE TRI BOŽJE OSEBE, VODITE ME!

Bog Oče je v svoji brezmejni dobroti od vekomaj mislil na nas. Sklenil je, da nas enkrat v času pokliče v življenje po sodelovanju dveh, ki ju je povezal z darom stvariteljske ljubezni. Večkrat slišimo iz ust ljudi: »Ko bi živel sto let prej, bi živel lepše, bolj krčansko!« A prav v tem času, v katerega nas je postavil najmodrejši Bog Oče, moramo izpolniti tisto zamisel, ki jo ima o nas. Nihče drug ne bo tega storil namesto nas.

V velikonočni hvalnici na veliko soboto Cerkev poje: »Nič nam ne bi koristilo, da smo se rodili, ko bi ne imeli sreče, da smo odrešeni.« Odrešenje je na poseben način delo druge Božje osebe, ki je postala človek. Jezus je naš brat in prijatelj. Pokazal nam je smisel življenja in ga povzel v eni sami besedi: LJUBITE! Z medsebojno ljubeznijo postanemo pričevalci tiste odrešilne ljubezni, ki jo je do nas pokazal Božji Sin. Samo žrtev, samo darovanje samega sebe odrešuje. S tem nas je odrešil in nam pokazal pot. Po velikem petku in velikonočnem jutru ni več nobenega trpljenja, zapuščenosti ali žalosti, ki bi ne bila del odrešenja.

Namen Jezusovega prihoda na svet je bil, »da bi imeli življenje v izobilju«. Obilje življenja in Božje milosti v nas je delo Svetega Duha, tolažnika in posvečevalca naših duš. Jezus ga je obljubil žalostnim apostolom ob odhodu s tega sveta in ga poslal na binkoštni dan v podobi ognjenih jezikov. Sveti Duh je Božji ogenj. Ogenj uničuje vse, kar je lahkega: slamo, papir, les …; kar pa je plemenitega, se v ognju prečisti. Ogenj Svetega Duha hoče v naših srcih použiti vse, kar je slabega, Boga nevrednega. Tistemu, kar je v nas plemenitega in dobrega, pa hoče dati še večjo vrednost.

Resnica o Sveti Trojici, ki se s krstom naseli v duši vsakega kristjana, je temeljna resnica naše vere. Cerkev vse dela v imenu te Svete Trojice. Po njej v nas prihaja dobrota Očeta, ljubezen Sina in moč Svetega Duha.

S. Čuk, Misli srca


Evangelist Marko nam na praznik svetega Rešnje telesa in krvi pripoveduje, na kakšen način je Jezus s svojimi apostoli praznoval svojo zadnjo veliko noč. Začuda se precej mudi ob podrobnostih, ki na videz niso kaj prida pomembne. Tisto pa, kar se nam zdi pomembno, je povedano v nekaj besedah. Med Jezusom in apostoli se je v resnici razvil kar dolg dialog glede vse priprave do najmanjših podrobnosti. Sicer bi se seveda velikonočno večerjo dalo opisati tudi le v nekaj stavkih. Evangelisti Matej, Marko in Luka so na ta način prav gotovo ravnali z določenim namenom. V resnici lahko opažamo, kako je Jezus na nek način vse predvidel. Ve celo, kdo bo ta dva učenca, ki sta zadolžena za pripravo, srečal, in kako bosta našla tisto, o čemer jima je vnaprej povedal. Z druge strani je pričujoči dogodek bogat tudi v samem razvoju. Podoben je dvigovanju zastora, tako da osvetli oziroma še bolj poudari tisto, kar bo potem sledilo. Če bermo opis velike noči, nas že sama treznost pripovedi prepriča, da gre za izredno pomembno stvar. Današnji podrobnejši opis nas preseneča. Tudi s tem kaže, da gre za izredno pomemben dogodek. Lahko rečemo, da gre tu že za spreten komentar, ki spreminja izrazno moč pripovedi. 

V luči tega, kar avtor pisma Hebrejcem pove o daritvi, ki jo je Mojzes opravil ob vznožju Sinaja in je morala imeti v sebi nekaj veličastnega, tako da je bila njena dramatična moč takoj opazna, postane ta daritev podobna neki drugi zavezi, ki se je nekega dne morala uresničiti zato, da je vrnila izgubljene pravice res vsem ljudem. S tistimi nekaj besedami: »To je moja kri, kri zaveze …« je Jezus priklical v spomin vse tiste dogodke iz Stare zaveze, ko so se opravljale daritve vseh izraelskih generacij. S tem ko je to storil, je dokončno odpravil vse prejšnje daritve, kajti edinstvena in dokončan daritev, v kateri je žrtvoval sam sebe, je vse ostale daritve napravila za nekoristne. Jezus preko daritve svoje krvi in odhoda k Očetu da jasno vedeti, da se s tem odpira večno kraljestvo za vse.

Po tem prazniku nas torej Cerkev vodi v samo središče naših odnosov z Bogom in poveličuje Jezusa, ki je vse to uresničil s svojo žrtvijo in svojo daritvijo, ki se še danes uresničuje pri sleherni daritvi svete maše.               

T. Kompare, Bogoslužno leto B


domovina 21Bog našo nam deželo,  Bog živi ves slovenski svet,

brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere!

(F. Prešeren, Zdravljica)

Molitev ob dnevu državnosti

Gospodar vesolja in kralj vseh narodov in jezikov, prosimo te, razlij svojo milost na Slovenijo, našo domovino in domovino naših prednikov. Podeli ji svobodo, varnost, mir in pravo mesto v svetovni družini narodov. Podpiraj jo na poti k duhovni in družbeni prenovi ... Posebej te prosimo, vlivaj njenim sinovom in hčeram duha edinosti v resnici in pravici, da bo kmalu srečen dom vsem, ki skupaj živijo v njegovem zavetju. Vsem pa, ki so odšli po svetu, a zavestno sprejemajo slovensko duhovno domovinstvo, pomagaj, da se ohranijo v dejavni zvestobi svoji zavezi in tvoji postavi, da bodo živeli Sloveniji v čast in razcvet, deželi, ki ji pripadajo, in vsej človeški družbi v blagodejen razvoj in tebi v slavo, ki ti jo neprenehoma kličemo. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.                                        

B. Fink


Oznanila:

3.6., praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi; po sv. maši telovska procesija

3.-5.6., obhajamo prvi četrtek,  petek in soboto; dopoldne obisk bolnikov na domu; pred sv. mašo vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim za duhovne poklice in obnovitvi posvetitve Jezusovemu in Marijinemu srcu

11.6., praznik Srca Jezusovega; pred sv. mašo vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim in posvetitvi Jezusovemu srcu

12.6., praznik Marijinega srca; pred sv. mašo vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim in posvetitvi Marijinemu srcu

24.6., praznik rojstva Janeza Krstnika; pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za blagoslov počitnic in dopustov

25.6., ob dnevu državnosti pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za našo domovino, mir in blaginjo

29.6., ob prazniku apostolov Petra in Pavla pred sv. mašo molitev pred Najsvetejšim za nove duhovne poklice in blagoslov v družinah


MOLITEV ZA VEROtri stvari 21

Gospod, daj, da bo moja vera vesela

in bo prinašala mir in radost v mojo dušo,

jo usposabljala za pogovor z Bogom in ljudmi.

Tako bo iz svetega in svetnega pogovora izžarevala notranja blaženost.

Molitvenik za mlade, Pavel VI.

Dobri Jezus. Zaključujemo šolsko in veroučno leto, ki je bilo polno zahtevnih izzivov. Čas boja z virusom je naše šolanje popolnoma obrnil na glavo, a s tvojo pomočjo nam je uspelo tudi ta razred pripeljati do konca. Hvala ti, ker si nam in našim staršem stal ob strani. Daj nam obilje mirnih počitniških dni. Spremljaj nas s svojim blagoslovom, ti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen            

A. K.

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top