Shalom april 2025
Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena pred njim. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsódil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« (Jn 1,7–11)
ODPUŠČANJE
Najdragocenejše darilo, ki ga lahko pripravimo človeku, je, da mu odpustimo. Nobena obdaritev ni mogočnejša od iskrenega odpuščanja. Običajen dar človeških rok zahteva sredstva in voljo, da drugega razveselimo, odpuščanje pa pripravljenost, da izničimo krivdo bližnjega. Hudo vračamo z dobrim, čeprav je zahtevno. Zadolženost preoblikujemo v nezadolženost. Ponujamo bratsko in sestrsko ljubezen, ki ni zaslužena, a gradi večnost. Komur so namreč dolgovi odpuščeni, zadiha brez bremena. Vrnjeno mu je dostojanstvo neoporečnega človeka. Znova zmore v sebi vzpostaviti Božjo podobo. Odpuščanje je torej dar, ki razveseljuje in razbremenjuje po volji nebes. Jezusova daritev na križu ne bi imela smisla, ko ne bi služila odpuščanju grehov človeštva. Šele Božje odpuščanje, čeprav do skrajnosti boleče, nas je moglo oprati vseh grehov in nas potrditi v Božjem posinovljenju. Tako je odpuščanje v svojem bistvu podaritev življenja. Je želja, da bi padli človek, ki se je pregrešil zoper bližnjega, našel v sebi mir in moč, da bi tudi sam zmogel odpuščati drugim. Da bi pričal za žlahtnost te edinstvene ponudbe. Z odpuščanjem namreč rešujemo drugega zemeljskih tegob. Smo posredovalci nauka, ki izhaja iz Božjega načrta, iz pomena trajne resnice. (M. Millonig, Zasidran v veri)
KRIŽ MOLKA IN TIHOTE, Lk 22,14–23,56
Jezus dopolnjuje svoje življenje. Dovolj je bilo križev, sedaj ostane samo še eden, bi lahko rekli, telesni križ, ki ga mora prinesti do vrha Kalvarije. Vendar nam zadnji boj razkriva še drugi križ, ki ga je Jezus nosil vse življenje: križ molka in tihote. Lahko si predstavljamo, kolikokrat si je Jezus želel, da bi komu kaj dopovedal, pa ni mogel. Učenci so imeli v svojih glavah svoje predstave, ljudstvo svoje, veliki duhovniki, pismouki in farizeji spet svoje. Jezus je razlagal svoje poglede, da bi ga razumeli. Spodbujal jih je, naj zamenjajo nekatere predstave. Teden dni pred strašno obsodbo ga razglašajo za kralja. Jezus ve, da odhaja v smrt. Lahko bi kričal, naj ne delajo neumnosti, naj si priznajo nesmisel, ki ga nosijo v glavi: danes hozana, jutri križaj ga. A Jezus molči. Ne dopoveduje, kadar ve, da mora molčati. Zmore molčati, ko ga s poljubom izdaja Juda. Zmore molčati tudi pred Pilatom, pred razjarjeno množico, pred ponorelimi vojaki. Obsojen je zločina, a on molči. To je križ popolne predanosti Očetu. Njegov edini cilj je izpolniti Očetovo voljo. Zato zmore molčati. Koliko slutenj, spoznanj, odnosov …, je moral Jezus v sebi nositi sam, v tihoti in molitvi. V zadnjih trenutkih življenja razkriva, da je vedel, da ga bo Juda izdal. V svojih vrstah je dolgo časa gledal izdajalca. Zagotovo ga je tiho spodbujal, da naj stopi na pot življenja. Ni pa mu mogel predočiti vsega, ker za to še ni prišel čas. Jezus pa ni vedel le za Juda, vedel je tudi za Petra, ki ga bo zatajil. Zaupal mu je prvenstvo, kljub temu da je vedel, da mu v največjem trpljenju ne bo stal ob strani. Ozdravljal je množice in jih spodbujal, čeprav je vedel, da se bodo pri izbiri med Barabo in njim odločili za razbojnika. V sebi najbrž vsi vemo, da brez tihote tudi mi ne bomo zmogli nositi ne le križa molka, ampak tudi vseh ostalih križev. Naj nas veliki teden utrdi v veri, da je križ edino znamenje odrešenja. Le po poti križa je mogoče priti do vstajanje. Naj nas ta pot vzgaja za molk in vabi v tihoto! (E. Mozetič)
Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)
Verovati pomeni imeti temelj, trdna tla pod nogami. K takšni veri vabi Jezus »Nevernega Tomaža«, ko mu pravi, naj se prepriča in naj ne bo neveren, ampak veren. S svojo zahtevo po otipljivih dokazih nam je ravno Tomaž blizu, posebej tistim, ki težko verujejo in imajo pomisleke in težave. Pravih dokazov za Boga ni, zatrjujejo teologi, so pa pametni in utemeljeni razlogi za verovanje. Dokažemo lahko Pitagorov izrek, Boga pa iščemo in najdemo po drugih poteh, po poteh srca, predvsem v izkustvu pravičnosti, lepote in dobrote. A, da bi lahko doživeli izkustvo, se mu moramo odpreti. Dovoliti moramo, da Jezus stopi pred nas, da v danem trenutku uvidimo in da se lahko prepričamo, da je vse, kar imamo iz Njegove ljubezni – da je tukaj, da živi, da je ob nas. (AK)
Ena sama »velikonočna skrivnost«, Jezusova smrt in vstajenje (KKC 638), je »srčika« naše vere. Kakor se je resnično zgodila Jezusova smrt, tako tudi njegovo vstajenje. Vstali se je sicer prikazal samo pred izbranimi pričami, medtem ko so ga vsi v Jeruzalemu mogli videti umreti na križu. Vendar je njegovo vstajenje dogodek, ki je zapustil zgodovinsko ugotovljive sledi. Prva sled je prazen grob (KKC 640). Jezusovi učenci niti en dan ne bi mogli v Jeruzalemu govoriti o njegovem vstajenju, če očitno dejstvo praznega groba ne bi bilo vidno. Pojdimo tudi mi na velikonočni ponedeljek med ljudi – bodimo žive priče veselja, ki ga prinaša praznik med nas. (C. Sorč)
Oznanila:
6.-12.4., Misijon 2025 na radiu Ognjišče bo vsakodnevno odmeval ob 8. uri v misijonski svetovalnici, ob 10.30 v krajšem govoru (duhovnik določene škofije), ob 17. in 20. uri v osrednjem govoru (škofje ordinariji), ponovitev med 22. in 24. uro
6.4., ob 15. uri priložnost za sv. spoved v Puščavi
10.4., ob 19. uri 'kateheza za odrasle'
11.4., spovedni dan v Mariboru
12.4., ob 15. uri križev pot na ruško Kalvarijo; v primeru slabega vreme bo križev pot ob 18. uri v župnijski cerkvi
13.4., Cvetna nedelja; - pri obeh sv. mašah blagoslov presmecev in zelenja
16.4., ob 8. uri - lepo prosimo za pomoč pri čiščenje cerkve in župnišča
17.-19.4., velikonočno tridnevje;
- četrtek ob 9. uri krizmena maša v mariborski stolnici, ob 18.30 uri spomin zadnje večerje
- petek ob 16. uri križev pot/spomin Jezusovega trpljenja in smrti na križu, obrede velikega petka obhajamo ob 18. uri v Lovrencu na Pohorju
- sobota ob 7. uri blagoslov ognja, čez dan blagoslov velikonočnih jedi,
ob 18.30 velikonočna vigilija
20.4., VELIKA NOČ; ob 7. uri vstajenjska procesija in sv. maša, ob 10. uri velikonočna sv. maša
21.4., velikonočni ponedeljek; sv. maše ob 7.30 v Rušah, ob 8.30 v Puščavi in ob 10. uri v Križni cerkvi v Lovrencu na Pohorju; ta dan se kristjani podamo v Emavs, kar pomeni, da obiščemo sorodnike, prijatelje in znance ter se skupaj poveselimo in oznanjamo velikonočno novico, da je Jezus vstal in živi!
22.-25.4, veroučne velikonočne počitnice
23.4., praznik sv. Jurija; ta dan molimo, da bi bili obvarovani vsega hudega
25.4., praznik sv. Marka; ta dan prosimo za dar vsakdanjega kruha
27.4., bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja; zaključek devetdnevnice Božjega usmiljenja
Blagoslov velikonočnih jedi:
Smolnik ob 9.00
Log ob 11.00
Bistrica ob Dravi ob 11.45
Bezena ob 12.15
Ruše ob 10.00, 14.00, 15.00, 16.00 in 17.00