Navodila - Bogoslužje - Koronavirus COVID-19

naslovnica 01 2023

Lk 2,16-21

MARIJINO MATERINSTVO

Marija je o vsem, kar je bilo v zvezi z Jezusom, premišljevala v svojem srcu. Kdo ve, če ne tudi o njegovem trojnem rojstvu?

Prvič se je Jezus rodil iz Očeta v začetku vseh začetkov. Je rojen, ne ustvarjen, Bog od Boga, luč iz luči, enega bistva z Očetom, pravi Bog od pravega Boga. Po tem rojstvu je Jezus deležen popolne Božje narave.

Drugo rojstvo je iz Device Marije ter se je zgodilo v določenem času in kraju. Marija je pri tem rojstvu odigrala podobno vlogo kot Oče pri večnem rojstvu: po njej si je Jezus privzel polnost človeške narave. Jezus ni Bog in človek le na videz, temveč je pravi Bog in pravi človek. Zato smemo po vsej pravici imenovati in častiti Marijo kot Božjo mater.

To drugo Jezusovo rojstvo dobiva svojo dopolnitev v tretjem: Jezus se rojeva v človeških srcih. Po stvarstvu v vseh, saj smo vsi ustvarjeni po njegovi podobi, po krstu pa v tistih, ki so določeni za posinovljenje. Če bi bil človek le Božja stvar, bi Boga klicali le za Stvarnika. Če bi mu bil le služabnik, bi ga klical za Gospodarja. Ker smo po krstu, ko se je v nas rodil Jezus, postali Božji otroci, smemo Bogu reči Oče. Ker se je v nas rodil po Marijinem posredovanju, smemo tudi njo imeti za Mater.

Iz Božjega sinovstva izhaja naša svoboda. Nihče ni bil tako svoboden, kot je bil Jezus. To svobodo deli z nami. Izhaja pa tudi naša večnost, saj je po Jezusu naše življenje vključeno v življenje Troedinega. Tako smo postali dediči Božje večnosti. Otroku, ki ga je Marija rodila, so dali ime Jezus, po naše: Jahve rešuje. Marija je tudi o tem premišljevala. Skupaj z Marijo premišljujemo tudi mi – naj se naših src dotakne sporočilo, da »Jahve rešuje«. Pojdimo tudi mi z novim letom v naš vsakdanji svet kakor pastirji, ki »so se vrnili ter slavili in hvalili Boga«.                                                                                              

Beseda da besedo                                                             


Kako razumeti krst otroka?

Krst je »zakrament«. Mnogim ljudem danes ta pojem ne pove veliko. Beseda »zakrament« pomeni »dejanje posvetitve z nalogo, ki izhaja iz prisege«. »Sacramentum« je bila prvotno zaprisega rimskega vojaka pred zastavo. V zakramentu krsta se krščenec poveže s Kristusom in tako izrazi željo, da svoje življenje upodobi po življenju Kristusa.

Beseda »zakrament« pa pomeni še nekaj drugega: to je prevod grškega izraza »mysterion«, ki označuje uvajanje verujočega v skrivnost življenja in v skrivnost smrti in vstajenja Jezusa Kristusa.

V krstu slavimo skrivnost otroka. Kaj je njegovo bistvo? Kdo je ta otrok v svoji najgloblji resničnosti? Če življenje tega otroka povežemo s poslanstvom Jezusa Kristusa, nam mora postati jasno, kdo je ta otrok, kakšen pomen ima njegovo življenje in kako lahko gledamo nanj v luči vere. V luči Jezusovega poslanstva se mora pred nami odpreti skrivnost otroka, priznati moramo, da otrok nima le zemeljskega življenja, ampak tudi Božje življenje, in da smrt nima več nobene oblasti nad njim, ker je že deležen Kristusovega vstajenja.

Toda kako naj krstni obred deluje na ljudi, ki so navzoči pri krščevanju? Obred nam odpre oči, da vidimo otroka ne le kot otroka teh staršev in velike družine Božjih otrok, ampak tudi kot Božjega otroka, v katerem se nam ponuja nov začetek in v katerem odseva nekaj edinstvenega in posebnega na prizorišču sveta.

Obred pove še nekaj več: v njem Kristus sam stopi v stik z otrokom, po njem razliva svojo brezpogojno ljubezen. Po njem razodene svoje Božje varstvo in mu odkriva svojo lepoto.

V obredu pa se zgodi nekaj ne le v osebi, za katero se ta obred obhaja, ampak tudi v tistih, ki pri njem sodelujejo. V majhnem otroku, ki se ne zaveda tega, kar se obhaja, je učinek obreda omejen, mi pa obhajamo krst tudi za nas same, da bi na otroka gledali z novimi očmi in da bi po opravljenih obredih zavzeli do njega nove odnose.

Otrok ni samo otrok svojih staršev: je Božji otrok, ima Božje dostojanstvo in je svoboden.

Glasnik


Da je branje Svetega pisma koristno za oblikovanje zrele osebnosti, je mnogim lažje reči, kot pa postati redni bralec. Da bi lahko to postali, ob nedelji Svetega pisma nekaj vzpodbude:

1. Najpomembnejša je odločitev, da vsak dan preberemo nekaj Božje besede oz. Svetega Pisma.

2. Kvaliteti branja dajmo prednost; ne količini (dolžini). Kot v športu, tudi tu velja, da je boljše malo in »kvalitetno« kakor pa nič.

3. Včasih pa je celo boljše, da poslušamo, kot da beremo. Na razpolago so številne tehnologije…. 

4. Dobro si je pridobiti novo navado, ki bo čut za Božjo besedo v nas še poglobila. Če smo brali zjutraj, poskusimo to prenesti na večer, ali obratno, tudi menjava kraj branja večkrat pomaga…

5. Pomemben je načrt branja. Nekatere reči lahko izpeljemo, če imamo družbo, prijatelja, kot družina sedimo skupaj ali se pridružimo skupini, ki bo brala Sveto pismo skupaj.

6. Na razpolago je »žepna« izdaja Svetega pisma. V trenutkih čakanja na to ali ono lahko izkoristimo za nekaj vrstic iz Svetega pisma. Če že vzamemo v roko telefon, izberimo aplikacijo z Božjo besedo.

8. Če nam le uspe, se lahko na pamet naučimo kakšen stavek. Postanimo z njim domači. Premišljujmo o njem, da v nas zaživi. Napišimo si ga. Poglejmo ga v kaki drugi izdaji.

9. Očetje in matere postanejo otrokom zgled druženja s Svetim pismom, ko ga v pričo njih berejo. Tako družina 'hote ali nehote' postane »družinski biblični krožek«.

10. Vztrajajmo…, tudi takrat, ko so nam nekatere knjige Svetega Pisma težje razumljive in ne zanemarjajmo tistih delov, ki smo jih že mnogokrat prebrali; vsakič nam bo dal novi zagon za dosego cilja.                                                          

prim. Glasnik


Dogodki v mesecu januarju:

1.1., novo leto-dan miru; prosimo za blagoslov in Božje varstvo v novem letu

5.-7.1., prvi četrtek, petek in sobota; pred sv. mašo vabljeni k molitvi pred Najsvetejšim

6.1., praznik Gospodovega razglašenja, Sveti trije kralji; pri sv. mašah blagoslov vode, kadila in krede

8.1., praznik Jezusovega krsta; ta dan se v hvaležnosti spominjamo svojega krsta, ko so nas naši starši in botri prinesli v župnijsko cerkev, kjer smo postali kristjani

12.1., po sv. maši 'kateheza za odrasle'

17.1 obhajamo praznik sv. Antona, puščavnika, priprošnjika za izgubljene stvari, še posebej nam pomaga, ko iščemo pravilno odločitev in pravo pot življenja

18-25.1., Teden molitve za edinost kristjanov

22.1., nedelja Svetega pisma; prosimo, da bi nam bila Božja beseda vedno spodbuda na poti življenja

25.1., praznik spreobrnjenja apostola Pavla; ta dan še posebej prosimo za vse, ki so zašli na razne stranpoti, da bi našli pravo pot življenja in pravo srečo

31.1., praznik Janeza Boska, ustanovitelja salezijancev in vzgojitelja mladih


Statistika za leto 2022

V oklepajih so podatki za primerjavo z letom 2021

  • Krščenih je bilo 40 (29)

           21 dečkov in 19 deklic

  • Cerkvene poroke so bile 4 (8)
  • Cerkvenih pogrebov je bilo 55 (73)

           Umrlo je 29 moških in 26 žensk

  • K prvemu sv. obhajilu je pristopilo 10 otrok (19)
  • Zakrament sv. birme je prejelo 12 mladih in 3 odrasli (16)
  • Razdeljenih je bilo 6.700 sv. obhajil
  • Verouk obiskuje 100 učencev in učenk

Back to top