Stukaturi in poslikavi se enakovredno pridružujejo še rezbarske stvaritve - oltarji in prižnica. Če si jih ogledujemo v časovni vrsti, je nastarejši Križev oltar (1676). Njegova posebnost je poznogotski Križani iz beljaško - šentviške delavnice iz 20. let 16. stoletja. Mojstrovini zase sta manieristični figuri Marije in Janeza Evangelista. Njun avtor, zasledimo ga tudi na velikem oltarju v cerkvi sv. Križa pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je očitno izrezljal tudi kipe na ruškem oltarju Žalostne Matere božje iz leta 1680.
Križev oltar iz leta 1676
Florijanov oltar je nastal leta 1685, njegov ustvarjalec pa nam ni znan.
Florijanov oltar
Sledi vrsta oltarjev iz 18. stoletja. Veliki oltar je zasnoval graški kipar, po rodu Mariborčan in (1701) učenec ruške gimnazije, Janez Jakob Schoy. Oltar so izdelali v letih 1728 do 1731, poleg kiparja sta sodelovala še graški mizar Bernard Vogerl in celovški slikar in pozlatar Valentin Karcher.
Veliki oltar je razgibano delo zrelega baroka. Pritegne nas njegov nastavek z uvitima in reliefno okrašenima stebroma, močno profiliranim ogredjem in s figurami, ki stojijo ob osrednji niši s kipom ruške Marije. V vrhu oltarja izstopa figura Stvarnika, obdana z angelskimi glavicami, oblaki in žarki. Klečeči angeli v prezbiteriju, tudi Schoyevo delo, usmerjajo naš pogled k velikemu oltarju. J.J.Schoy je bil ob svojem času najpomembnejši štajerski kipar; za svoje znanje si je prislužil naslov deželnega kiparja. Obličja mnogih njegovih kipov ožarjata pripovednost in čustvenost.
Glavni oltar izdelan med leti 1728 in 1731
Druga pomembna rezbarska stvaritev so trije oltarji, ki jih je postavil celovški kipar Krištof Rudolph. Oltarja sv. Ane in sv. Jožefa ob slavoloku sta nastala skupaj s Prestolom milosti leta 1735. S kiparjem sta sodelovala pozlatar Celovčan Valentin Kracher in Jurij Pirkher iz Št. Vida na Koroškem. Prestol milosti in gotski Marijin kip so ob koncu 18. stoletja odstranili.
Stranska oltarja sv Ane in sv. Jožefa
Tretji Rudolphov oltar je posvečen sv. Dizmi, mojster pa ga je uresničil skupaj z mariborskim pozlatarjem Dominikom Cocconijem leta-1738. Rudolphovi kipi izrazno niso tako močni kot Schoyeva dela, ubrano pa prispevajo k baročnemu skladju v ruški cerkvi.
Povedano bi veljalo tudi za oltarni podobi na Aninem in Jožefovem oltarju, ki ju je naslikal slovenjegraški slikar Franc Mihael Strauss.