COVID - 19

V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše z ljudstvom; duhovniki darujemo svete maše vsak dan po sprejetih-dogovorjenih namenih, vendar zasebno.

V tem času lahko svete maše spremljamo preko radija in televizije:

TV Exodus - vsak dan ob 12.00 (ponovitve 6.00, 18.00 in 24.00)

Ognjišče - vsak delavnik ob 19.00 in v nedeljo ob 10.00

V nedeljo ob 10.00 - TV Slovenija, program ARS in Ognjišče

 

Župnijska cerkev in molitev

V tem času bo naša župnijska cerkev odprta ob četrtkih med 16.30 in 17.30 in ob nedeljah med 8. in 9. uro, kjer je po navodilih SŠK do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev enega vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva.

 

      Sv. obhajilo

Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. Več v navodilih SŠK

 

VEROUK DO NADALJNJEGA POTEKA NA DALJAVO

Stukaturi in poslikavi se enakovredno pridružujejo še rezbarske stvaritve - oltarji in prižnica. Če si jih ogledujemo v časovni vrsti, je nastarejši Križev oltar (1676). Njegova posebnost je poznogotski Križani iz beljaško - šentviške delavnice iz 20. let 16. stoletja. Mojstrovini zase sta manieristični figuri Marije in Janeza Evangelista. Njun avtor, zasledimo ga tudi na velikem oltarju v cerkvi sv. Križa pri Sv. Lovrencu na Pohorju, je očitno izrezljal tudi kipe na ruškem oltarju Žalostne Matere božje iz leta 1680.

krizev

Križev oltar iz leta 1676

Florijanov oltar je nastal leta 1685, njegov ustvarjalec pa nam ni znan.

florijan

Florijanov oltar

Sledi vrsta oltarjev iz 18. stoletja. Veliki oltar je zasnoval graški kipar, po rodu Mariborčan in (1701) učenec ruške gimnazije, Janez Jakob Schoy. Oltar so izdelali v letih 1728 do 1731, poleg kiparja sta sodelovala še graški mizar Bernard Vogerl in celovški slikar in pozlatar Valentin Karcher.

Veliki oltar je razgibano delo zrelega baroka. Pritegne nas njegov nastavek z uvitima in reliefno okrašenima stebroma, močno profiliranim ogredjem in s figurami, ki stojijo ob osrednji niši s kipom ruške Marije. V vrhu oltarja izstopa figura Stvarnika, obdana z angelskimi glavicami, oblaki in žarki. Klečeči angeli v prezbiteriju, tudi Schoyevo delo, usmerjajo naš pogled k velikemu oltarju. J.J.Schoy je bil ob svojem času najpomembnejši štajerski kipar; za svoje znanje si je prislužil naslov deželnega kiparja. Obličja mnogih njegovih kipov ožarjata pripovednost in čustvenost.

marijin oltar4

Glavni oltar izdelan med leti 1728 in 1731

Druga pomembna rezbarska stvaritev so trije oltarji, ki jih je postavil celovški kipar Krištof Rudolph. Oltarja sv. Ane in sv. Jožefa ob slavoloku sta nastala skupaj s Prestolom milosti leta 1735. S kiparjem sta sodelovala pozlatar Celovčan Valentin Kracher in Jurij Pirkher iz Št. Vida na Koroškem. Prestol milosti in gotski Marijin kip so ob koncu 18. stoletja odstranili.

ana1jozef1

Stranska oltarja sv Ane in sv. Jožefa

Tretji Rudolphov oltar je posvečen sv. Dizmi, mojster pa ga je uresničil skupaj z mariborskim pozlatarjem Dominikom Cocconijem leta-1738. Rudolphovi kipi izrazno niso tako močni kot Schoyeva dela, ubrano pa prispevajo k baročnemu skladju v ruški cerkvi.

Povedano bi veljalo tudi za oltarni podobi na Aninem in Jožefovem oltarju, ki ju je naslikal slovenjegraški slikar Franc Mihael Strauss.

 

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top