Glavni vhod s sliko Marijinega kronanja. Napis iz leta 1804 pravi: Osem sto let shi Zirkev to stoji, Bogo nu tebi Maria k zhasti...
Cerkev so zgradili šentpavelski benediktinci leta 1387, do danes pa se nam je ohranila kot priča umetnostnega razvoja v različnih obdobjih. V svoji zunanjščini se nam cerkev predstavi s sledovi gotike in baroka, notranjščina pa izzveni povsem v duhu 17. in 18. stoletja. Ko si cerkev ogledujemo z zunanje strani, nas na gotiko opozarjajo stopnjevani uporniki, ki obdajajo prezbiterij, spremljajo pa severno in južno stran ladje.
Cerkev je bila sprva ravno pokrita, njen prezbiterij pa je bil rebrasto obokan. Kakor v mnogih drugih krajih na Štajerskem, se je v zgodovino Ruš zapisala letnica 1532, ko so cerkev oplenili Turki. Sledila je njena obnova; takrat je tudi ladja dobila mrežasto rebraste oboke.
Zvonik je bil cerkvi prizidan 1519. V svojem spodnjem delu je gotski, na vsaki strani ima line-trifore. Leta 1733 so zvonik povišali. V zgornjem delu ima zvonik plitvo kupolasto streho, ta pa izzveneva v vitekm, čebulasto zaključenem stolpiču.
Kasnejše stavbne spremembe nastopajo med leti 1675 in 1697. Gotskemu stavbnemu jedru so prizidali štiri kapele- Križevo, Žalostne matere božje, Florijanovo in Dizmovo, v ladji pa so postavili pevsko emporo.
Novo gradbeno vnemo izpričuje razdobje med 1710 in 1721. Tedaj je prišla na vrsto notranjščina cerkve; baročno so obokali prezbiterijin ladjo, predrugačili slavolok in okna, prek obokov in ostenja pa sta se razpredli baročna štukatura in slikarija.
Kamnita skupina pod križem, iz leta 1731
Če se pomudimo pri zunanjščini, nas pritegne stenska slikarija s prizorom I.postaje križevega pota, ko Pilat obsodi Jezua na smrt. Freska razodeva preprostejšo umetniško roko, napis pa nam ponuja letnico 1740. In ko smo že pri križevem potu, si poglejmo še kamnito skupino pod križem iz leta 1731, ki je bila nekoč del Ruške kalvarije...Načete figure so bile obnovljene leta 2011 ter govorijo za dobrega kiparja in spominjajo na dela graškega mojstra J.J.Schoya.