COVID - 19

V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše z ljudstvom; duhovniki darujemo svete maše vsak dan po sprejetih-dogovorjenih namenih, vendar zasebno.

V tem času lahko svete maše spremljamo preko radija in televizije:

TV Exodus - vsak dan ob 12.00 (ponovitve 6.00, 18.00 in 24.00)

Ognjišče - vsak delavnik ob 19.00 in v nedeljo ob 10.00

V nedeljo ob 10.00 - TV Slovenija, program ARS in Ognjišče

 

Župnijska cerkev in molitev

V tem času bo naša župnijska cerkev odprta ob četrtkih med 16.30 in 17.30 in ob nedeljah med 8. in 9. uro, kjer je po navodilih SŠK do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev enega vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva.

 

      Sv. obhajilo

Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. Več v navodilih SŠK

 

VEROUK DO NADALJNJEGA POTEKA NA DALJAVO

Glavni vhod s sliko Marijinega kronanja. Napis iz leta 1804 pravi: Osem sto let shi Zirkev to stoji, Bogo nu tebi Maria k zhasti...

vhod

Cerkev so zgradili šentpavelski benediktinci leta 1387, do danes pa se nam je ohranila kot priča umetnostnega razvoja v različnih obdobjih. V svoji zunanjščini se nam cerkev predstavi s sledovi gotike in baroka, notranjščina pa izzveni povsem v duhu 17. in 18. stoletja. Ko si cerkev ogledujemo z zunanje strani, nas na gotiko opozarjajo stopnjevani uporniki, ki obdajajo prezbiterij, spremljajo pa severno in južno stran ladje.

Cerkev je bila sprva ravno pokrita, njen prezbiterij pa je bil rebrasto obokan. Kakor v mnogih drugih krajih na Štajerskem, se je v zgodovino Ruš zapisala letnica 1532, ko so cerkev oplenili Turki. Sledila je njena obnova; takrat je tudi ladja dobila mrežasto rebraste oboke.

Zvonik je bil cerkvi prizidan 1519. V svojem spodnjem delu je gotski, na vsaki strani ima line-trifore. Leta 1733 so zvonik povišali. V zgornjem delu ima zvonik plitvo kupolasto streho, ta pa izzveneva v vitekm, čebulasto zaključenem stolpiču.

Kasnejše stavbne spremembe nastopajo med leti 1675 in 1697. Gotskemu stavbnemu jedru so prizidali štiri kapele- Križevo, Žalostne matere božje, Florijanovo in Dizmovo, v ladji pa so postavili pevsko emporo.

Novo gradbeno vnemo izpričuje razdobje med 1710 in 1721. Tedaj je prišla na vrsto notranjščina cerkve; baročno so obokali prezbiterijin ladjo, predrugačili slavolok in okna, prek obokov in ostenja pa sta se razpredli baročna štukatura in slikarija.

kamnita

spomenik2011

Kamnita skupina pod križem, iz leta 1731

Če se pomudimo pri zunanjščini, nas pritegne stenska slikarija s prizorom I.postaje križevega pota, ko Pilat obsodi Jezua na smrt. Freska razodeva preprostejšo umetniško roko, napis pa nam ponuja letnico 1740. In ko smo že pri križevem potu, si poglejmo še kamnito skupino pod križem iz leta 1731, ki je bila nekoč del Ruške kalvarije...Načete figure so bile obnovljene leta 2011 ter govorijo za dobrega kiparja in spominjajo na dela graškega mojstra J.J.Schoya.

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top