Marijino cerkev na Smolniku na Pohorju so zgradili med leti 1859 in 1861. Stavba je v tlorisu ortogonalne oblike s prizidanim vhodnim delom in prezbiterijem, izstopa pa v zunanjščini zaradi poudarjene fasade s portalom, razgibanega čela in zvonika s piramidasto streho. Notranjščina se nam odpira v kupolasto obokan in s pilastri obdan centralni prostor. V prezbiteriju je naslikana oltarna arhitektura, kjer sta ob stebrih upodobljena sv. Anton Padovanski in sv. Luka, v središču naslikanega nastavka pa je oljna podoba Brezmadežne. Dejanski oltar predstavlja menza s tabernakljem, ki ga krasijo klasje, grozdje in na vrhu Jagnje božje na knjigi s sedmerimi pečati. Tabernakelj častita na volutah klečeča putta. Gre za pobaročno delo 19. stoletja, ki pa dosledno ponavlja značilnosti izvirnega baroka. Angela oddaljeno spominjata na dela kiparja F. K. Reissa iz prve polovice 18. stoletja.

Marijina cerkev na Smolniku

Tudi prižnica ponavlja izročila baroka, njen vhod k stopnišču je okrašen z Marijinim monogramom, izdelan v baročni maniri, ornamentika na prižnici pa kaže že predelane vzorce nekdanjih baročnih dekoracij. Omeniti je še dva kipa - sv. Janeza Evangelista in sv. Jakoba, ki sta najbrž izdelek Ijudskega rezbarja zgodnjega 19. stoletja. Tudi nekaj slik v cerkvi izvira iz 19. in 20. stoletja. Leta 1861 je cerkev posvetil A.M. Slomšek.