COVID - 19

V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše z ljudstvom; duhovniki darujemo svete maše vsak dan po sprejetih-dogovorjenih namenih, vendar zasebno.

V tem času lahko svete maše spremljamo preko radija in televizije:

TV Exodus - vsak dan ob 12.00 (ponovitve 6.00, 18.00 in 24.00)

Ognjišče - vsak delavnik ob 19.00 in v nedeljo ob 10.00

V nedeljo ob 10.00 - TV Slovenija, program ARS in Ognjišče

 

Župnijska cerkev in molitev

V tem času bo naša župnijska cerkev odprta ob četrtkih med 16.30 in 17.30 in ob nedeljah med 8. in 9. uro, kjer je po navodilih SŠK do nadaljnjega dovoljena zgolj zasebna molitev enega vernika ali ene družine ali članov istega gospodinjstva.

 

      Sv. obhajilo

Po predhodnem dogovoru z duhovnikom je sveto obhajilo (prejem svetega obhajila izven maše) dovoljeno deliti zgolj in samo posamično – enemu verniku oziroma eni družini ali članom istega gospodinjstva. Več v navodilih SŠK

 

VEROUK DO NADALJNJEGA POTEKA NA DALJAVO

ruska marija 202012. september; praznik Marijinega imena, praznik »ruške župnije«

Poseben praznik v čast Marijinemu imenu so najprej (leta 1513) uvedli v Španiji. V zahvalo za zmago krščanske vojske pod poveljstvom poljskega kralja Jana Sobieskega nad Turki, ki so ogrožali evropsko celino, v bitki pred Dunajem 12. septembra 1683, je tedanji papež Inocenc XI. zapovedal praznik za vso Cerkev.

Dolgo so ga obhajali na nedeljo po malem šmarnu – prazniku Marijinega rojstva (8. septembra), papež Pij X. pa ga je prestavil na 12. september. »Ime je kakor podoba,« piše France Ušeničnik. »Podobo Matere božje krasimo s cvetjem in prižigamo lučko pred Njo, ki nam jo podoba predstavlja. Prav zato pa častimo tudi ime Marijino: izgovarjamo ga s spoštovanjem, kličemo ga z zaupanjem, slavimo ga v pesmih, ker nas to ime, kakor podoba, spominja na našo Mater in Kraljico. In nobena podoba nam o naši nebeški Materi ne more toliko lepega povedati, kakor nam pove pomenljivo ime Marija.

Marija je grška in latinska oblika za hebrejsko Mirjam; to ime je bilo pri Judih v stari zavezi zelo pogosto: priljubilo se jim je, ker ga je nosila sestra Mojzesa, modrega narodnega voditelja in rešitelja iz egiptovske sužnosti. Ime Marija je najbolj razširjeno žensko ime po vseh deželah sveta s krščanskim izročilom in sicer po zaslugi največje in najlepše med ženami – Jezusove in naše Matere Marije. Tudi na Slovenskem je to ime na prvem mestu: leta 1980 je bilo, kot pove Janez Keber v svoji knjigi Leksikon imen, pri nas 146.184 oseb s tem imenom.

V prvih krščanskih časih so verniki iz spoštovanja do Jezusove Matere deklicam le redko dajali ime Marija, v srednjem veku je veljalo skoraj za greh dajati to ime, v novejši dobi pa se je ime Marija silno razširilo. Obstajajo neštete oblike. O Mariji govori posebna veja bogoslovne znanosti, ki se ji pravi mariologija (t. j. nauk o Mariji), tisti, ki se z njo ukvarjajo, pa so mariologi. Le–ti navajajo tudi razne etimološke razlage o pomenu imena Marija. Mnogi strokovnjaki za stare vzhodne jezike trdijo, da Marija oziroma Mirjam prihaja od 'meri', kar v egiptovskem jeziku pomeni 'ljubljen(a)', in od 'iam', kar je isto kot Jahve – Mirjam je torej 'od Jahveja ljubljena' oziroma 'božja ljubljenka' in v tem pomenu ime zelo ustreza Jezusovi materi. Francoski svetopisemski strokovnjak Lagrange opozarja, da je iskanju pomena nekega imena treba paziti ne toliko na znanstveno etimologijo (nauk o izvoru in pomenu besede), kakor na smisel, ki so ga starši in sorodniki pripisovali kakšni besedi, ko so otroku dajali ime.

V tem pogledu moramo glede pomena imena Marija razlikovati staro in novejšo dobo. V stari dobi so Hebrejci ime Mirjam spravljali v zvezo s hebrejskim izrazom 'videti, gledati' in Mojzesovo sestro, prerokinjo Mirjam, so označevali s tem imenom kot 'tisto, ki stori, da vidimo', 'razsvetljevalko'. Božja Mati Marija je dejansko "tista, ki stori, da vidimo", 'razsvetljevalka' naših duš, obenem voditeljica našega življenja in v tem smislu 'morska zvezda', kar naj bi ime Mirjam tudi pomenilo. V novejši dobi (ob Jezusovem času) so Judje govorili aramejsko, zato so iskali pomen imena Mirjam v aramejskem jeziku. Ime Mirjam so izgovarjali kot Mariam, kar je bilo lahko spravljati v zvezo z deblom, ki pomeni 'gospa' (Francozi Mariji pravijo Notre Dame – Naša Gospa). Tretji pomen pa navajajo razlagalci kumranskih rokopisov: ime Mirjam po tej razlagi pomeni 'vzvišena'.

Profesor Anton Strle, slovenski mariolog, pregled o pomenu imena Marija končuje takole: »Skupno imamo nekako 60 poskusov, kako razložiti ime Marija. S tem je na neki način nakazana nedosegljiva in neizčrpna veličina Odrešenikove matere in družice.«                                                                                             

prim. Radio Ognjišče

Blagri

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj so blagri tako pomembni?

 

blagri 2020 11

Kdor hrepeni po Božjem kraljestvu, ima pred očmi Jezusovo naštevanje prioritet – to so blagri.

(KKC 1716–1717, 1725–1726)

Bog je svojemu ljudstvu že od Abrahama naprej dajal obljube. Jezus te obljube prevzame, jim razširi pomen in naredi, da veljajo ne samo na zemlji, ampak tudi za nebesa. To stori s svojim življenjskim programom: Božji Sin postane ubog, da bi z nami delil naše uboštvo, veseli se z veselimi in joka z jokajočimi (Rim 12,15); ne uporablja sile, marveč kdor je udarjen na eno lice, naj hudobnežu nastavi še drugo (Mt 5,39); je milostljiv in miroljuben in tako kaže zagotovljeno pot v nebesa.

 

Kaj je večna blaženost?

Večna blaženost je gledati Boga in biti deležen Božje blaženosti.

(KKC 1720–1724, 1729)

V Bogu Očetu, Sinu in Svetem Duhu je življenje, veselje in občestvo brez konca. Biti sprejet v to občestvo bo nedoumljiva, brezmejna sreča za nas ljudi. Ta sreča je čisto darilo Božje milosti, kajti ljudje je sami po sebi ne moremo doseči, niti je zajeti v njeni veličini. Bog želi, da se že tu na zemlji odločimo za svojo srečo; da v svobodi izberemo Boga, ga nadvse ljubimo, delamo dobro in se po najboljših močeh izogibamo zlu.

Back to top