Glasilo župnij Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Marija v Puščavi in Ruše 

Leto MMXXVI, št. 55, 16.8.2026, mob. 031-587-955

23.8., obhajamo Jernejevo nedeljo in god sv. Rozalije; ob 10. uri žegnanje, prošnja procesija in sv. maša v Ribnici na Pohorju  

Molitev gozdarjev…Dobri Bog, Stvarnik narave in vsega življenja. Na priprošnjo sv. Roka nam gozdarjem stoj ob strani, ko stopamo v tvoje mogočne gozdove. Daj nam močne roke, bister um in zbran korak pri našem težkem delu. Varuj nas padajočih debel, nevarnih strmin in nesreč pri delu z motorno žago. Nauči nas spoštovati drevesa in življenje v gozdu, da bomo z naravo ravnali modro in pravično. Varuj naše družine doma, da se bomo po končanem delu zdravi in v veselju vrnili k njim. Amen.  Molitvenik

Slovenci smo bili od nekdaj dobrega, usmiljenega srca, pridni delavci, krivico komu storiti jih je bilo strah. Pokažimo tudi mi, da smo poštenih očetov hčere in sinovi. bl. Anton Martin Slomšek

Zakrament sv. zakona želita prejeti David Blažej in Nina Cink

---

Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovóril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovóril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro. Mt 15,25–28

Ob besedi pravičnost se naše misli hitro usmerijo na človekova dejanja pravnih in moralnih dolžnosti. Božja pravičnost vse to presega. Bog ima v svojem veličastvu pravico ''zahtevati'' da mu človek izkaže čast in predanost. To je človekova vera, ki se Boga oklene ne glede na to, kako se On odziva na človekove prošnje. V tem je Kananejska žena iz evangelija zgled. Poganska žena prosi Jezusa pomoči. Kljub Njegovi neodzivnosti žena nadaljuje s prošnjami. Ko končno Jezus spregovori, njegov odziv ni nič spodbuden. Toda tudi to žene ne omaja v njenem zaupanju v Božjo vsemogočnost in dobroto. Tej ženini veri Jezus posveti posebno pozornost in izpolni njeno prošnjo. Nakloni ji pravičnost v skladu z njeno vero. Ta žena ni naštevala svojih dobrih del, ampak vztrajno in s celim srcem zaupala. Božja pravičnost se ne ravna po naših 'zaslugah', ampak po iskrenem zaupanju in predanosti Bogu. Ob tem razumemo, zakaj je Jezus tudi rekel, da bodo prišli od vzhoda in zahoda (Lk 13,29), tudi veliki grešniki (Mt 21,32), ki bodo sedli za mizo v nebeškem Kraljestvu. To univerzalnost zveličanja napovedujejo že preroki. Vedno pa se to nanaša na zaupanje v Boga, na vero. Človek v ''svoji pravičnosti'' rad komu odreka zveličanje, toda Božja ljubezen presega človeške zapore. Človek pogosto misli, da bo uslišan zaradi svojih dejanj in udeležbe pri bogoslužju. Bog ne gleda na to, ampak na iskrenost vere, zaupanja. Res pa je tudi, da so dobra dela, molitev, sv. maša in sploh bogoslužje hrana za rast in krepitev vere.  JŠ                                                      

Legendarno poročilo iz 15. stol pove, da se je sv. Rok rodil ok. leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji. Zgodaj je osirotel, razdal svoje veliko premoženje revežem in se leta 1317 odpravil na božjo pot v Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga, ki so jo prinesli mornarji z Vzhoda. Ljudje so trumoma obolevali in umirali. Rok se je na svoji romarski poti ustavil v več krajih, kjer je stregel kužnim bolnikom. Tudi v Rimu je delal in številne ozdravil tako, da jih je prekrižal. Ko se je vračal domov, je v Piacenzi na severu Italije še sam zbolel. Najprej je ležal med bolniki, potem pa se je mukoma zavlekel v gozd ter se naselil v zapuščeni koči. Tam ga je s pijačo krepčal angel, iz bližnjega gradu pa mu je pes prinašal kruh in meso. Po angelu čudežno ozdravljen, se je Rok vrnil v domače mesto, ki je bilo takrat vpleteno v vojsko s sosedi. Bil je tako spremenjen, da ga nihče ni prepoznal. Sam pa tudi ni hotel povedati kdo je, niti tedaj, ko so ga meščani obdolžili vohunstva in ga zaprli v ječo, kjer je po petih letih umrl 16.8.1327. Svetniku se priporočajo zoper razne nalezljive bolezni, proti bolečinam v nogah, oteklinam, steklini in živinski kugi. Kot zavetnika ga časte zdravniki (predvsem kirurgi), lekarnarji, kmetje, gozdarji, jetniki, grobarji in drug. Svetniki