MOLI IN DELAJ - SHALOM
Glasilo župnij Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Marija v Puščavi in Ruše
Leto MMXXVI, št. 51, 19.7.2026, mob. 031-587-955
Oznanila:
Danes po sv. maši blagoslov prevoznih sredstev; vaš dar namenjen za misijone
26.7., v obhajamo ANINO NEDELJO v Puščavi ; ob 8.30 sv. maša na griču(v primeru slabega vremena v župnijski cerkvi), ob 10. uri sv. maša in priložnost za sv. spoved v župnijski cerkvi, sledi blagoslov prevoznih sredstev
Molitev pred Najsvetejšim je v tem tednu namenjena za blagoslov na poteh našega življenja ter v zahvalo za stare starše in vse, ki so nam posredovali vero; k temu nas še posebej nagovarjajo svetniki tega tedna
Zakrament sv. zakona želita prejeti Sebastijan Vaner in Tamara Piberčnik
Še drugo priliko jim je povedal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah. «In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umésila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.« Mt 13,31–33
Mt 13,24–43
NAJPREJ JE POTREBNO POČAKATI NA SADOVE
Na spletu danes ni težko najti opisov in podobe ljuljke. Na eni od strani piše približno takole: Ljuljka je tako podobna pšenici, da jo v nekaterih področjih poimenujejo kot žito. Ljuljka in pšenica sta si izredno podobni, vse dokler ne zraste klas, potem pa se razlikujeta po:
- Pšenični klasi so tako težki, da celotno rastlino upognejo, medtem ko so klasi ljuljke lahki in ostanejo pokončni.
- Ko klasi dozorijo, se pri pšenici obarvajo zlato rjavo, pri ljuljki pa počrnijo.
- Ko ljuljka dozori, se zrna nagnejo proč od stebla, pri pšenici pa ostanejo tako, kot so rasla.
Opis ljuljke nam lahko pomaga razumeti, zakaj je potrebno počakati do žetve. Ko je ljuljka majhna je ni mogoče ločiti od pšenice, ko dobiva svojo končno podobo, pa je žetev pred vrati.
Ob tem in ob naslednjih dveh prispodobah sem pomislil, da je najbrž res pogosto težko ločiti dobro od slabega. Če pogledamo pšenico, vidimo, da je na začetku podobna ljuljki. No, zrna so nekoliko večja in lepša. Lahko bi rekli, da je mogoče prepoznati dobro že v kali. A to nam ovrže prilika o gorčičnem zrnu in o kvasu. Gorčično zrno ni ravno zgledno, kvas pa so glive, ki so na videz prav neugledne. V samem začetku torej zla ni lahko ločiti od dobrega.
Torej je potrebno čakati! Na kaj že? Na sadove! Jezus pravi na drugem mestu: Drevo se pozna po sadu. Tu pa se mi zastavi resno vprašanje. Kakšni pa naj bi bili naši sadovi? Da se ne oddaljimo od prilike, se vprašajmo, v čem je razlika med ljuljko in pšenico, med gorčico in kako drugo rastlino, med kvasom in drugimi glivami. Pšenica je hrana za ljudi, gorčično zrno daje zavetje, kvas pa omogoča, da je kruh dober, da je rahel, okusen. Sadovi naj bi torej bili tisti, po katerih se nekaj prepozna za dobro ali slabo. Če prinašajo sad, ki drugega nasiti, dajejo okus in varnost, potem so pravi. E. Mozetič